Profimedia

Zakaj bi sadili zelišča tako pozno?

Mnogi menijo, da je jesen prepozna za sajenje, vendar je prav zdaj za določene vrste to idealen čas. Tla so po dolgem poletju še ogreta, zato se korenine lahko hitro razvijejo, medtem ko nadzemni del rastline počiva. Jesenska vlaga in milejše temperature poskrbijo, da se rastline brez stresa ukoreninijo.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Katere so najlepše jesenske lepotice s trajno močjo?

Zelišča

Kako pripraviti okusno zeliščno olje in kis doma?

Poleg tega je v jesenskih mesecih v zraku več vlage, manj je škodljivcev in rastline se lažje prilagodijo novemu okolju. Zelišča, ki jih posadimo zdaj, bodo spomladi pognala prej, rasla bodo bujneje in bodo bolj odporna na sušo. Jesen je tudi idealen čas, če želimo svoj zeliščni kotiček razširiti ali pomladiti – denimo z delitvijo obstoječih rastlin mete ali drobnjaka.

V naravi številne trpežne rastline same kalijo ali se razmnožujejo jeseni, zato s sajenjem v tem času pravzaprav sledimo njihovemu naravnemu ritmu. Z jesensko zasaditvijo poskrbimo, da bodo zelišča v spomladanskih mesecih že močno ukoreninjena in pripravljena na nov zagon.

Jesensko vreme in njegov vpliv na sajenje

Vremenska napoved za sredino oktobra kaže tipično jesensko sliko – nekaj dni sonca z jutranjimi temperaturami okoli ničle, nato pa nekaj dni oblakov, rahlega dežja in dnevnih temperatur nad 10 stopinj Celzija. Takšne razmere so za sajenje še ugodne, a zahtevajo preudarnost. Tla so še dovolj topla, da omogočajo razvoj korenin, medtem ko vlažen zrak in jesenske padavine pomagajo ohranjati vlago. A nočne temperature pri ledišču opozarjajo, da moramo izbirati le tiste vrste, ki so odporne na mraz.

Za občutljivejše sredozemske zelišča, kot so rožmarin, sivka, žajbelj in origano, je to obdobje že tvegano. Te vrste bodo bolje uspevale, če jih gojimo v loncih in jih prezimimo v svetlem, hladnem prostoru ali na notranjem oknu. Na prostem pa se lahko lotimo sajenja trpežnejših, prezimno odpornih trajnic.

Profimedia

Zelišča, ki jih lahko sadimo še oktobra

V oktobru sadimo predvsem trajnice, ki dobro prenašajo nižje temperature in brez večjih težav prezimijo tudi na prostem. Mednje spadajo drobnjak, meta, melisa, timijan in luštrek, v milejših podnebjih pa lahko dodamo še žajbelj in origano, če ju po sajenju zaščitimo.

Drobnjak je ena najbolj trpežnih rastlin, ki prenese temperature tudi do –20 °C. Sadimo ga v dobro odcedna, s hranili bogata tla, na sončno lego, kjer bo spomladi hitro pognal sveže liste. Dobro prenaša tudi gojenje v loncu, zato ga lahko preselimo bližje hiši.

Profimedia

Meta je prav tako odporna, vendar zelo hitro raste in se razširi po vrtu, zato jo raje sadimo v večji lonec, ki ga vkopljemo v zemljo. Tako omejimo njeno širjenje. Jeseni meta nad zemljo odmre, a korenine ostanejo žive in spomladi poženejo nove poganjke.

Melisa je nekoliko občutljivejša na mraz kot meta, a s tanko plastjo zastirke brez težav prezimi. Njeni listi se po prvi slani posušijo, korenine pa mirujejo do pomladi. Jesensko sajenje melise je smiselno, če tla niso prehladna, saj se v tem času še lahko dobro ukorenini.

Timijan ima rad suha, sončna in odcedna tla. Če ga sadimo oktobra, mu po sajenju dodamo plast drobnega peska ali gramoza, da preprečimo zastajanje vlage. Prezimi brez težav, a le, če ni preveč mokro. V zelo hladnih območjih ga lahko pokrijemo s smrekovimi vejami.

Luštrek je velika, močna rastlina, ki ima rada globoka, humozna tla. Če ga sadimo jeseni, izberemo sončno lego in dovolj prostora, saj lahko zraste zelo bujno. Korenina prezimi v zemlji in spomladi ponovno odžene.

Profimedia

V toplejših območjih Slovenije lahko v začetku oktobra posadimo tudi žajbelj in origano. Obe rastlini sta sredozemskega izvora, zato ju po sajenju zaščitimo z zastirko iz slame ali listja, ki bo preprečila zmrzal korenin. Žajbelj obožuje sonce in suha tla, origano pa je nekoliko skromnejši in se prilagodi tudi polsenčni legi.

Izbira ustreznih sadik

Jeseni moramo biti pri izbiri sadik še posebej pozorni. Izbiramo le tiste, ki so že dobro ukoreninjene in imajo čvrsto, kompaktno rast. Liste naj imajo zdrave, brez madežev ali znakov plesni, korenine pa morajo biti prepletene, a ne preveč zbite. Slabe sadike se bodo v hladnejših dneh težko prilagodile in bodo pozimi pozeble.

Če sadike kupujemo v vrtnariji, je najbolje izbrati takšne, ki so bile vzgojene na prostem. Rastline iz rastlinjakov so mehkejše in manj odporne, zato jih lahko nenadne temperaturne spremembe hitro poškodujejo.

Pravilno sajenje in zaščita rastlin

Profimedia

Ko se odločimo za sajenje, izberemo sončno in zavetno mesto, kjer se voda po dežju ne zadržuje. Težka, zbita tla zadržujejo preveč vlage, kar pozimi pogosto vodi do gnitja korenin, zato jih izboljšamo z dodajanjem peska, drobnega gramoza ali komposta. Sadike posadimo nekoliko globlje kot spomladi, da so korenine bolj zaščitene pred mrazom. Po sajenju zemljo rahlo potlačimo in zalijemo, nato pa površino okoli rastlin prekrijemo s tanko plastjo zastirke – na primer s slamo, listjem ali zdrobljenim lubjem.

Zastirka ima dvojno funkcijo: ohranja toploto v tleh in preprečuje izsuševanje. Zalivamo le ob sajenju ali po potrebi, če dalj časa ne dežuje, saj prekomerna vlaga jeseni rastlinam škodi.

Profimedia

Zelišča, ki jih gojimo v lončkih

Ko temperature ponoči padejo pod ničlo, je najbolje, da občutljive vrste preselimo v lončke. Tako jih lahko gojimo na okenskih policah, v rastlinjakih ali na svetlih, neogrevanih hodnikih. Peteršilj, drobnjak, majaron in koriander bodo v lončkih lepo uspevali tudi pozimi, če jim zagotovimo dovolj svetlobe in ne preveč vlage.

Baziliko in rožmarin preselimo v notranjost, kjer je temperatura najmanj 15 °C. Bazilika mraza ne prenese, zato jo gojimo izključno v zaprtih prostorih. Rožmarin pa je v osnovi trpežnejši, vendar v slovenskih zimah na prostem pogosto pozebe. Dobro uspeva v večjem loncu, ki ga pozimi postavimo v hladen, svetel prostor, kjer temperatura ne pade pod 5 °C.

Shutterstock

Pri vseh lončnih zasaditvah poskrbimo za dobro drenažo. Na dno lonca dodamo plast glinopora ali peska, saj zelišča ne prenesejo zastajanja vode. Jeseni in pozimi zalivamo zmerno, le ko je prst suha.