Minina vaja za koncentracijo
»Ušesne mečice zaprite s palci ali kazalci, se poravnajte, naredite globok vdih in izdih. Po naslednjem dolgem vdihu začnite proizvajati zvok mmmmm, visoko, kot bi poslušali komarja. Vajo ponovite vsaj trikrat, obenem pa prisluhnite še tišini, ki ostane po zvoku.«
Tako se svojih začetkov raziskovanja, kaj zmore zvok, spominja socialna pedagoginja, ki je to izkušnjo doživela med svojim delom v Varstveno-delovnem centru (VDC) v Radovljici.
Moč zvoka sva na svoji koži občutili tudi s fotografinjo Matejo. Mina nama je predlagala, da si pred pogovorom in fotografiranjem privoščiva posebno »tuširanje«. Nagniti sva se morali nad veliko posodo in potem je Mina s posebno leseno palico iz nje izvabila zvok. Težko je opisati vse občutke, ki jih je glasbena prha privabila na plan. Od tega, da sem dobila kurjo polt in mi je občasno šlo na jok, do stanja popolne blaženosti. Ko pa je Mina posodo zamenjala s svojim glasom, sem samo še »bila«. In potem je v moji glavi končno nastala tišina.
Kaj se zgodi, ko se predamo poslušanju starodavnih zvočil in glasu? Pojete na poseben način.
Zavestna uporaba zvoka (poslušanje starodavnih izročil, kot so gong, pojoče posode, terapevtske vilice in ne nazadnje naš lastni glas) sprošča, umirja možgansko valovanje in poveže levo in desno možgansko polovico. Ko se možgansko delovanje zniža – govorimo o valovanju, znanem kot alfa stanje –, postane delovanje možganov bolj usklajeno, začnejo se ustvarjati nove povezave. Zvok spodbuja tudi srednje uho, kar vpliva na centralni živčni sistem, s tem pa na motorične sposobnosti, občutke, spomin, koncentracijo in nadzor nad čustvi. Ko glava utihne, lahko prisluhnemo še naši intuiciji. Ljudje, ki imajo zdravstvene težave, mi povedo, da jih med zvočno kopeljo začne močno boleti, po kopeli pa bolečina popusti. Naše telo je namreč inštrument, ki je pogosto razglašen. In prav zvok nam pomaga, da ga lahko ponovno uglasimo. Ob zvoku se v telesu prebudi celični spomin in povzroči, da se telo začne obnavljati.
Bi si lahko pomagali tudi sami, zgolj s svojim glasom?
Seveda. Če ste kdaj opazovali majhne otroke, si ti večkrat popevajo in spuščajo različne glasove. Spontano jih uporabljajo za sproščanje. Glas izza jezika je zanimiv fenomen, naše telo zvoke proizvaja neodvisno od kulturne in jezikovne pogojenosti. Povsod po svetu denimo mmmmm odraža nekaj dobrega, zadovoljstvo, ooooo ali uuuuu presenečenje, au ali auč rečemo, ko se udarimo. Kako torej ne bi zavestna uporaba teh zvokov vplivala na naše počutje in doživljanje sveta okrog nas? Ko glas zaresonira v telesu, ko je v stiku s srcem in pride globoko iz nas, je blagodejen. Pomirja, boža in tolaži. Zvabi hvaležnost, včasih solze, včasih smeh. Tudi zvoki in zlogi, ki jih religije uporabljajo v molitvah in obredih, so si zelo podobni, enako njihova vibracija.
Kdaj ste začeli raziskovati, kakšno moč imata zvok in glas?
Odkar pomnim, sem rada pela. Doma smo veliko peli: babica, moja mami in njena sestra. Kadar sem pela, sem šla v čisto svoj svet. To so moji najlepši spomini, ti občutki, ki mi jih je pričaralo petje, ko se je v mojem telesu nekaj zgodilo in je bil samo še zvok. Mojega telesa kot da ne bi bilo več. Tudi ko sem študirala socialno pedagogiko, mi je profesorica Sonja Žorga omogočila, da sem za diplomsko nalogo lahko izbrala zvok, glasbo, vibracije človeka. Poleg formalne izobrazbe sem iskala še znanja za svojo dušo. Ko sem bila študentka, je na Bled prišla Shirlie Roden, zdravilka z glasom. Zelo sem se želela udeležiti njene delavnice, vendar nisem imela dovolj denarja. Potem pa se je zgodilo, da sem en dan pred začetkom delavnice na cesti našla majhno črno denarnico. V njej ni bilo nobenih dokumentov, denarja pa natanko toliko, kolikor je znašala cena delavnice. Ta delavnica mi je pokazala novo pot. Po končanem študiju sem šla delat v vrtec, da sem zaslužila denar za pot v Indijo. Domov sem prinesla svojo prvo zvočno posodo in se vpisala na tečaj Mojce Malek za masaže z zvočnimi posodami in uporabo gonga. Obiskala sem tudi vrsto tečajev pri mojstru gonga, Američanu Donu Conreauxu. Največji učitelji pa so moji najbližji in otroci, s katerimi delam. Ko sta bila hči in sin še majhna, sta me, ko se ju je kaj lotevalo, prosila, naj jima zaigram na gong, in ta ju je popeljal v zdravilen spanec. Kadar pa sta imela povišano temperaturo, sta si želela, da ju okopam v zvoku posode. Tako sem iz prve roke dobila potrditve, da zvok zares učinkuje na naše telo.
V Indiji ste spoznali tudi petje manter.
Tam se je ohranilo veliko starih znanj, sanskrt je eden najstarejših zapisanih jezikov, mantre pa so duhovne pesmi, ki se pojejo v sanskrtu. V Indiji sem ob petju manter prvič zaznala, kako močno to vpliva name. Njihova vibracija je namreč zelo močna. Ko sem jih pela, sem se počutila prebujena in osvežena. Zadnje čase petje manter v sanskrtu zamenjujem s slovenskimi pesmimi in besedami. Mi smo rojeni tukaj, zato je naš jezik zapisan v naše gene in za nas pomemben.
Vaš način petja je z besedami težko opisati.
Največkrat je povezan s tistim, kar se v tistem trenutku dogaja v meni ali v drugih. Zelo sem tudi intuitivna in čutim, kaj drugi potrebujejo. Sicer pa je petje nekakšno izpevanje samoglasnikov.
Kaj poleg glasu še uporabljate na svojih terapijah z zvokom?
Ne maram uporabljati besede terapija. Rajši imam besedi sproščanje in regeneracija z zvokom. Na terapijah uporabljam gong, kristalno in himalajske posode, tradicionalno indijsko glasbilo šruti, afriške kalimbe, školjke, ropotuljice, posebne zvončke.
Čeprav ste po poklicu socialna pedagoginja, vas je že med študijem vleklo k zvoku.
Oboje me je vleklo: to, da socialni pedagogi večinoma delajo z ranljivimi skupinami ljudmi, zvok pa kot dopolnitev mojemu delu.
Delate z otroki v vrtcih, šolah, z otroki, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami v centrih za usposabljanje, delo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (CUDV), imeli ste delavnice tudi v Zavodu za gluhe in naglušne ter v Društvu slepih in slabovidnih. Kakšne so bile izkušnje?
Zvok jih prevzame, se jih dotakne, odpre jim srce, jih poveže in umiri. Če za primer vzamem otroke z downovim sindromom. Večinoma so zelo senzibilni, z zelo močno razvitim občutkom za zvok, ki presega dojemanje običajnih ljudi. Podobno zvok začutijo tudi otroci, ki slabo slišijo ali vidijo. Ko sem imela delavnico v Zavodu za gluhe in naglušne, je bil noro dober občutek, ko sem opazovala otroke, kako so se jim ob čutenju vibracij, ki so jih oddajali posode in druga zvočila, zasvetile očke in jim je sreča preplavila obrazke. Dober občutek je, ko vidiš, da je zvok nekaj sprožil v njih. Tudi s slepimi otroki sem imela lepo izkušnjo. Eden od dečkov je v roke prijel inštrument in zraven zapel. Tako lepo je bilo, da so se mi naježile dlake.
Redno hodite tudi v dom za ostarele.
Prvič sem šla kar malce s strahom, kako bodo sprejeli vse te moje čudne inštrumente. Pa so jih. Ko so se seznanili z njimi, smo ob zvoku poskusili še zavestno dihati. Po končani delavnici so mi povedali, da jim je bilo všeč in da se dobro počutijo, ter me povabili, naj spet pridem. Zdaj se že več kot leto dni družimo enkrat na mesec. Posebej obiščem še oddelek za dementne. Njih se glasba še bolj dotakne. Ob njej pogosto zajokajo. Dementni se na zvok namreč odzivajo brez zadržkov, zelo podobno kot majhni otroci. Še posebej jih gane, ko jim na svoj način zapojem kakšno ljudsko pesem. Radi imajo tudi zaključni del, ko grem s pojočo skledo naokrog in jih sprašujem, na kateri del telesa naj jim jo položim. Povedo, da se počutijo bolje, tudi mirnejši so. En gospod mi je rekel, da sem čarovnica.
Kaj svetujete ljudem v današnjem stresnem življenju?
Naj se vsak dan vsaj za nekaj minut ustavijo in zavestno predihajo. Z dihanjem namreč lahko vplivamo na stanje našega uma in na naša čustva. Samodisciplina je pri tem zelo pomembna. Dobro bi bilo, da bi takšno zavestno predihavanje postalo del naše higiene, enako, kot je denimo umivanje zob. Vsak si lahko najde kaj, kar ga veseli. Sama zjutraj telovadim, grem na kratek sprehod ali pa si zapojem. Tudi glas izhaja iz dihanja. Močneje ko vdihnemo, močnejši je naš glas.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
