Robert Balen

Dogajanje, povezano s tragedijo, ki se je pred tednom dni odvila v Novem mestu, se je zdaj preselilo v državni zbor. Kot je znano, je vlada Roberta Goloba napovedala sprejetje tako imenovanega Šutarjevega zakona, poimenovanega po tragično preminulem Alešu Šutarju. Vlada ga bo predvidoma obravnavala na četrtkovi redni tedenski seji, zakon pa naj bi policiji za nadzor nad varnostno tveganimi območji podelil bistveno večja pooblastila.

Morebitne rešitve za romsko problematiko bodo v naslednjih dneh obravnavali tudi v parlamentarnih klopeh, poslance v državnem zboru pa je na današnji izredni seji, ki je potekala na njeno zahtevo, že nagovorila predsednica Nataša Pirc Musar.  

Ukrepanje

Po tragični smrti Aleša Šutarja se razprave selijo v hram demokracije

Poslanci SDS je niso poslušali

Se pa izredne seje niso udeležili poslanci stranke SDS. Kot je na družbenem omrežju dejal predsednik stranke Janez Janša, je prav, da predsednica nagovori državni zbor in »prevzame svoj del odgovornosti za (ne)učinkovitost pri spopadu s kriminalom Romov.« Ob tem je dodal, da pa se ne spodobi, da se ne želi slišati tudi stališči poslanskih skupin v državnem zboru. Po izredni seji namreč ni bila predvidena razprava poslancev.

Kot so v SDS navedli v obvestilu državnemu zboru pred začetkom seje, po predstavitvi mnenja in stališča predsednice ni možnosti niti predstavitve stališč poslanskih skupin. »Če kdaj, bi bil v teh razmerah potreben dialog na nivoju predsednice republike in državnega zbora, ne pa monolog.«

Nasilje se vedno dogaja z nekim razlogom

»Težko nam je. Neizmerno težko. Zgodila se je še ena nasilna smrt. Še eno dragoceno življenje je bilo izgubljeno in bolečina vseh, ki so ga imeli radi, je neopisljiva,« je svoj nagovor začela Pirc Musar, ki je družini pokojnega, prijateljem in drugim žalujočim znova izrazila sožalje.

Pirc Musar je med drugim priznala, da so čustva trenutno »močna, žalost, razočaranje, strah, celo jeza,« a da je naloga »vseh nas, da negativna čustva in človeške stiske usmerimo v dolgotrajne spremembe,« pri čemer je ponovila, da »nasilja ne gre povezovati z narodnostjo, etnično skupnostjo. Nasilje je nasilje. A to se vedno dogaja z nekim razlogom.« Ob tem je poudarila, da je treba razumeti »strah in negotovost, celo obup prebivalcev jugovzhodne Slovenije, ki se praktično vsakodnevno soočajo z vedenjskimi, celo kriminalnimi odkloni posameznih Romov.«

»Smrt gospoda Aleša Šutarja se ne bi smela zgoditi. Tako kot se ne bi smela zgoditi nobena druga nasilna smrt,« je še izpostavila, ob tem pa spomnila na uboj Stanislava Knaflja leta 2021, na nedavno tragedijo v Pivki in na smrt starejšega moškega v Celju, ki ga je udaril mladoletnik.

Kako naprej?

Po besedah Pirc Musar mora Slovenija zdaj ravnati »odločno in premišljeno.« Ob tem je poudarila, da so »človekove pravice, demokracija in načelo ustavnosti in zakonitosti osnovni postulati pravne države, ki je bila v zgodovini odziv na avtoritarno, policijsko državo, v kateri si, verjamem, večina v resnici ne želi živeti. Navsezadnje smo prav zato pred 34-imi leti osnovali svojo neodvisno in demokratično Slovenijo.«

· Običajen dan, a ne povsem

V šolske klopi po tragediji: varnostniki po šolah, ''leta dela šla v nič''

Pirc Musar je izrazila željo, da k »obravnavi in ukrepanju ob kakršnihkoli nasilnih dogodkih, ne glede na lastnosti žrtev in povzročiteljev, in tudi v konkretnem primeru romske tematike, pristopimo celostno, načrtno in premišljeno. Na podlagi dejanskih podatkov in strokovne presoje.«

Poslance je ob tem pozvala, naj se ne razpravlja o tem, kdo je bolj ali manj kriv oziroma odgovoren, in naj se tragedija ne izkorišča za predvolilno kampanjo. »Vsi smo. Ker smo skupaj zavozili, smo danes skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve.« Te po njenih besedah ne smejo biti hitre in nepremišljene, temveč takšne, da bodo »uspevale na dolgi rok.« Predsednica od politike pričakuje, da se »zedini okoli temeljev naše državnosti in prihodnosti: v prvi vrsti vladavine prava ter institucij, ki to pravo izvršujejo in zagotavljajo,« pri čemer ostro obsoja vse pozive »k oboroževanju in podobnim pobudam, ki ne samo izničujejo vse, kar je bilo do sedaj dobrega narejeno pri obravnavi romske problematike.« Tako ravnanje vodi prav k dogodkom, zaradi katerih smo danes tu, je opozorila.

Pozvala je še k strokovni razpravi, v kateri ni mesta za zlorabo tragedije in retoriko sovražnega govora. Treba je namreč najti ukrepe, ki bodo temeljili na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih zakonitosti in sorazmernosti, a se bodo hkrati tudi dosledno izvajali, brez izjem za kogarkoli. »Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni.« Ob tem je kot pomembno načelo izpostavila enakost pred zakonom.

Hujši represivni ukrepi, o katerih je v teh dneh veliko govora, po besedah Pirc Musar naslavljajo le »vrh ledene gore.« Zelo pomembni so sistemski ukrepi za dolgoročno reševanje težav.

Neuradno

Tragedija v Novem mestu: Aleš Šutar naj bi umrl po udarcu s pestjo

»Slovenija je bogata država. A, kot večkrat poudarjamo, naša Slovenija je, žal, še vedno tudi država revnih in socialno izključenih, ki v 21. stoletju nimajo zagotovljenih niti osnovnih pogojev za razvoj. In s tem za prispevek k razvoju družbe kot celote. Dostop do vode, recimo, je osnovna človekova potreba, ki zagotavlja osnovno človekovo dostojanstvo. V Sloveniji pa imamo še vedno otroke in odrasle, ki nimajo dostopa do pitne vode in sanitarij. To ni ideološko vprašanje. To je civilizacijsko vprašanje. V državi, ki po vseh kriterijih spada med razvite demokracije, ne sme biti izgovorov za tako stanje,« je poudarila.

Robert Balen

Bistveno vključevanje, ne izključevanje

Pirc Musar je poslance spomnila na nedavno poročilo Zagovornika načela enakosti, iz katerega izhajajo »alarmantni podatki, ki kažejo, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije doseže osnovnošolsko izobrazbo.« Ob tem je pozdravila letošnji spremembi Zakona o osnovni šoli in Zakona o vrtcih v delu, ki med drugim predvidevata obvezno vključevanje otrok iz socialno deprivilegiranih okolij v vrtec leto dni pred vstopom v osnovno šolo.

Podprla je tudi večji poudarek učenju slovenskega jezika ter »predloge stroke in priporočilo Zagovornika načela enakosti, da moramo zagotoviti zaposlitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih in šolah, ki jih obiskujejo romski otroci, prednostno pa v jugovzhodnem delu države,« saj da je eden od razlogov, zakaj romski otroci v jugovzhodnem delu Slovenije redkeje obiskujejo šolo, tudi slabša pokritost šol z romskimi pomočniki.

Usklajevanje

V Novem mestu številne policijske enote, koordinacijo prevzeli v GPU

Primeren se ji zdi tudi predlog spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja 20-odstotno povišanje otroškega dodatka za otroke, ki do četrtega leta ostajajo v domačem varstvu, pri čemer bi bilo treba po njenih besedah tudi »preučiti, ali morda zaradi finančnega nadomestila, ki še vedno pripada tistim, ki obiskujejo večerno šolo, preveč Romov predčasno preneha z obiskovanjem redne šole.«

Predsednica je poudarila še, da je naloga države in tudi lokalnih skupnosti, da »z ustreznimi sistemskimi ukrepi krepimo interes Romov po zaposlitvi, hkrati pa krepimo tudi interes delodajalcev po zaposlitvi Romov.«

Poudarila je še, da »živeti od socialne podpore ne sme biti poslovni model, preprosto se ne sme splačati.«

»Tudi policisti se morajo pri svojem delu počutiti varne«

Pirc Musar je izpostavila še, da mora država mora okrepiti zaupanje v policijo, pri čemer mora v prvi vrsti »podpreti zakonito, strokovno, odločno in učinkovito delo policije z uporabo že veljavnih policijskih pooblastil v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.« Če obstaja potreba, da se kakšno varnostno ali procesno pooblastilo podrobneje določi, pa je opozorila na načeli sorazmernosti in zakonitosti. »Ne sprejemajte, prosim, zakonov le z mislijo na Rome. Ti zakoni bodo veljali za vse. Ponavljam, za vse!«

Dejala je, da določena orodja, prakse, zakone že imamo, da pa jih je treba le dosledno uporabljati. »Prav tako je zelo pomembno preprečevanje kaznivih dejanj z večjo vidnostjo in prisotnostjo policistov, ne vojske, na javnih krajih, kot tudi v romskih naseljih,« je še izpostavila.

Aktivacija 37. člena

Državna sekretarka Dobrin: Strah pred tem ukrepom je povsem odveč

Tri sporočila

Pirc Musar je nagovor sklenila s tremi sporočili, in sicer, da je treba v prvi vrsti opustiti »sovraštvo in sovražni govor, ker ne prinašata nič dobrega,« da je čas, da se nehajo gasiti posledice in se začnejo odpravljati vzroki, pri čemer dobre prakse kažejo, da je ključ do uspeha sodelovanje med odločevalci, izvajalci in člani skupnosti. »Vsak mora prispevati svoj delež, tudi romska skupnost. Zakonodaja mora veljati za vse enako. Brez izjem za kogarkoli.« Tretje sporočilo je, da so za »nastalo situacijo neposredno najbolj odgovorni Romi.« Ti lahko po njenih besedah znotraj svoje skupnosti največ naredijo sami.

»S tega mesta torej pozivam vse Rome, da prevzamejo svoj del odgovornosti, da tistim, ki ne spoštujejo zakonov, ki naši družbi in njihovi skupnosti, ki je del te naše skupne družbe, preprečijo kriminalna dejanja in nespoštovanje družbenih norm. Romi morajo biti aktivni in ne le pasivni udeleženci reševanja nakopičenih težav.«