Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Te dni je Hrvaško in Slovenijo obiskala Avstralka Barbara O'Neill, avtorica, mednarodna predavateljica in velika zagovornica naravnega zdravljenja s skoraj petdesetimi leti izkušenj. S svojo predanostjo, strastjo do holističnega pristopa in globokim prepričanjem o sposobnosti telesa, da se lahko samo obnavlja, je navdihnila ogromno ljudi, da so vzeli odgovornost za svoje počutje v lastne roke.

Na družbenih omrežjih jo spremlja več kot tri milijone ljudi, ob čemer je izjemno vesela, da je med njimi ogromno mladih, ki danes razmišljajo drugače. Vrata stanovanja v zeleni oazi sredi Zagreba, kjer smo jo obiskali, nam je odprla drobcena gospa. A njena krhkost je le navidezna – že ob prvem stiku začutiš neizmerno življenjsko energijo, iz njenih oči pa sije globoka, umirjena modrost. Ravno v času našega pogovora v Zagrebu je izvedela, da je postala babica že sedemindvajsetič. Njeno veselje je bilo neizmerno, zato smo se iz srca veselili skupaj z njo.

Estrada

Dr. Dejan Jarič o tem, da je prišel čas za holistično medicino

Kot mlada mamica otroku niste več želeli dajati antibiotikov ob ponavljajočih se vnetjih ušesa. Soseda vam je pokazala, kako mu lahko pomagate s čebulo. Kako je ta dogodek spremenil vaš pogled na zdravljenje? 

Spremenil mi je življenje! Lahko si mislite, kako sem se počutila, ko so se mojemu prvemu otroku ponavljala vnetja ušesa – kljub štirim terapijam antibiotikov. Bila sem v zelo veliki stiski, ker sem vedela, da taka količina antibiotikov ni dobra za hčerkino telo, po drugi strani pa ji nisem hotela škodovati. Ta občutek je ostal v meni, dokler ni drugi sin imel enakih težav. Takrat sem stopila k starejši, 85-letni sosedi in jo vprašala, kako je ona včasih zdravila vnetja ušes svojim otrokom. Svetovala mi je, naj poskusim s čebulo. Otrok je z obkladkom spal dve uri, ko se je zbudil, bolečine ni bilo več. To se me je res dotaknilo! Če obstaja še kaj drugega kot zdravila, bom to poiskala, sem si takrat obljubila. Brala sem, brala, raziskovala in se pogovarjala s starejšimi ljudmi. Svoje otroke sem zdravila drugače, našla sem hidroterapijo, zdravilna zelišča, zeliščne terapije, in tako se je moje potovanje začelo.      

Šimen Zupančič

Od tistega prvega čebulnega obkladka do danes vam sledi na milijone ljudi. Zakaj se po vašem mnenju sodobne matere vračajo k tem preprostim, naravnim pripravkom?

Ne bi bila presenečena, če bi povedale, da zaradi enakih vzrokov, kot sem se jaz. Na žalost je zaradi zdravil poškodovanih veliko otrok. Jaz sem samo srečna in se zahvaljujem Bogu, da hčerka nima posledic, morala pa sem ji pomagati pri vzpostavitvi črevesnega ravnotežja. Zdaj je tudi sama mamica sedmih otrok in ima že tudi dva vnučka. Čudovita stvar človeškega telesa je, da se prilagaja.

Ste mati šestih otrok. Kako vam je ob vsem delu uspelo vzgojiti šest otrok v zdrave odrasle brez uporabe konvencionalnih zdravil?

Preselili smo se v deževni gozd, uro stran od mesta. Tista prva preizkušnja je bila res izziv. Vedela sem, da če bom šla k zdravniku, mi bo dal antibiotike, jaz pa tega nisem hotela, zato sem še toliko bolj raziskovala. Ker sem bila vztrajna, sem našla ogromno. Kmalu po izkušnji s čebulnimi obkladki sem začela brati Biblijo in postala kristjanka. Razmišljala sem, kako Bog gleda na telo, na bolezen. Pravzaprav sem v Bibliji našla veliko zgodb, kako so uporabljali naravne pripravke – in Biblija je bila napisana mnogo pred uradno medicino, ki jo uporabljamo šele zadnjih sto petdeset let. Zanimalo pa me je, kaj so uporabljali pred tem. Preučevala sem ameriške Indijance, ki so uporabljali ogromno preprostih pripravkov. Evropa je imela sanatorije, kjer so se postili in počeli še cel kup koristnih stvari.

V Ameriki sem našla doktorja Kellogga, ki je imel konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja ogromen sanatorij s tisoč posteljami, kamor so prihajali ljudje z vsega sveta. Prebrala sem zgodbo doktorice Brown, ki je z njim sodelovala – napisala je, da je bil odličen kirurg, ampak je redko operiral, ker je uporabljal vodne terapije in naravne tretmaje. To je le delček mojih odkritij. Ko sem postala kristjanka in sem se pridružila Cerkvi adventistov sedmega dne, sem odkrila, da imajo korenine v naravnih terapijah. Tako sem odkrila Ellen G. White, ki je napisala knjigo The Ministry of healing (Zdravje na dosegu roke); ona in dr. Kellog sta napisala toliko knjig, da bi jih lahko brala vse življenje. Potem me je pot vodila k Florence Nightingale, ki slovi kot ustanoviteljica moderne zdravstvene nege. Govorila je o blagodejnosti sončne energije in preproste vodne terapije. Radovednost me je vodila od enega avtorja k drugemu, brala sem in brala in nato vse preizkušala. Veste, kaj je, recimo, lepota vodnih terapij? Nikoli še niso nikogar poškodovale.  

Verjamete, da se telo lahko pozdravi samo, če mu zagotovimo prave pogoje. Zakaj je sodobni človek izgubil zaupanje v lastne moči?

Po odkritju antibiotikov, ki so seveda rešili ogromno življenj, so jih začeli predpisovati vse preveč pogosto, tudi takrat, ko to ni nujno potrebno. Sčasoma odkrijete, da antibiotiki uničujejo črevesno floro, pobijajo slabe organizme, pa tudi dobre. Seveda je dobro uporabiti protibolečinske tablete, če je nekdo v groznih bolečinah in po operaciji, hvala bogu za anestezijo, ampak problem je, ker smo vse to kar sprejeli in sploh ne razmišljamo več o alternativnih rešitvah, saj imamo znanost, ki odkriva izjemna zdravila. Rojena sem bila leta 1953, in ko sem zbolela, so me takoj odpeljali k zdravniku, imela sem pogoste bronhitise in sem dobila zdravilo češnjevega okusa. Odrasla sem brez uporabe kakršnikoli naravnih zdravil.  

Zagovarjate osem zakonov zdravja – sončna svetloba, voda, zrak, počitek, prehrana, gibanje, zmernost in zaupanje v višjo silo. Se zdijo naravne rešitve ljudem preveč preproste?

Mislim, da res, problem je tudi v tem, da zahtevajo čas. Če imate izpuščaj na roki, si jo mažete s kortikosteroidno kremo. Izpuščaj se pozdravi, a se ponovi. Ljudje želijo rastlinsko kremo, ki bi bila enako učinkovita, ampak take ni. Ne moremo zamenjati roza tabletke za rumeno rastlinsko tabletko, treba je spremeniti življenjski slog. Ugotoviti moramo, zakaj je telo zbolelo, to je treba raziskati. Če ne bomo odpravili vzroka, se bo bolezen ponavljala. Tega medicina ne počne, ker zahteva preveč časa. Zato verjamem, da moramo biti sami svoji zdravniki, ker nam ni nihče podoben. Hčerka ima dvojčici – sta del iste matere in očeta, ampak povsem različni. Ker smo tako različni – in taki smo zaradi zgodovine, načina življenja, izpostavljenosti različnim dejavnikom, načinov, kako reagiramo na prehrano – moramo biti sami svoji zdravniki. Ljudi spodbujam, da zaupajo svojemu telesu in si intuitivno prisluhnejo. Ne maskirajmo simptomov, ampak raziščimo, zakaj so se pojavili!

Šimen Zupančič

Katere so najpogostejše napake, ki jih počnemo v zvezi z našim zdravjem?

Najpogosteje poskušamo pozdraviti svoje telo od zunaj in verjamemo, da nas bo nekaj ali nekdo drug pozdravil. Edini pravi zdravilec je naše telo.

Kako naše mentalno zdravje vpliva na zdravje našega telesa?

O tem, o umu, pišem svojo naslednjo knjigo. Štiri leta sem delala kot psihiatrična medicinska sestra. Odšla sem, ko sem bila šest mesecev noseča s prvim otrokom. Bila sem bolj tiha in sramežljiva, zato sem med delom veliko opazovala in ugotovila, da se isti ljudje vračajo. Nekaj ne deluje, sem si mislila, ko so jim povečevali odmerek zdravil. Ta so jih morda pomirila, niso jih pa pozdravila. Kakšnih dvajset let pozneje sem odkrila ameriškega zdravnika dr. Neala Nedleyja, ki je prav tako raziskoval naravne pristope k zdravljenju. Svoje bolnike, ki so bili na antidepresivih, je spodbujal k spremembi življenjskega sloga – tudi on je bral Ellen White in uporabljal osem stebrov zdravja: spodbujal jih je, da so hodili zgodaj spat, da so se dobro hidrirali, telovadili … V svojem predavanju je dejal, da bi bil srečen že, če bi s temi spremembami življenjskega sloga in prehrane učinke antidepresivov izenačili, vendar so jih presegli! To je bila tudi prelomnica v mojem življenju in učenju o naravnih pripravkih – ko sem spoznala, da se tudi duševne motnje lahko zdravijo na naraven način.   

Danes že vemo, da sladkor in predelana živila škodujejo zdravju. Če bi moral nekdo jutri iz svoje prehrane izločiti samo eno živilo, kaj bi mu svetovali?

Predelan sladkor! En meter trsa je potrebnega za žličko sladkorja. V kokakoli je od osem do deset žličk sladkorja. To je škodljiva snov, ki povzroča hudo odvisnost. Dokler niso odkrili sladkorja, ljudje niso poznali sladkorne bolezni. Avtor William Dufty je napisal knjigo Sugar Blues (Sladkorna potrtost), v kateri je prikazal tudi psihične težave, ki lahko nastanejo pod vplivom sladkorja, saj naši možgani zahtevajo stalno sladkorno gorivo. Velika nihanja sladkorja našim možganom nikakor ne koristijo. Naslednja bi bila bela moka. Povzroča veliko alergij. Ko so me moji otroci kdaj vprašali, zakaj ne kupujem belega kruha, sem jim odgovorila: Ker vas imam preveč rada! Bela moka ima podoben učinek na naše telo kot predelan sladkor.

Prepričani ste, da se večina bolezni začne v črevesju. Kako lahko bolje skrbimo za svoje črevesje?

Telo vam samo pove, kadar je kaj narobe – spahovanje, slabost, zaprtje, diareja – vse to so znaki, ki vam povejo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Naučiti se moramo poslušati sami sebe. Dr. Kellog je rekel, da bi se morali po trikratnih vnosih hrane na dan trikrat izprazniti. Ko sem svoje otroke vzgajala in šolala na domu v deževnem gozdu, so po vsakem obroku končali v mali hiši, kot smo imenovali stranišče za hišo. Ker ni bilo nobenih prepovedi, ni jim bilo treba dvigati roke in prositi za dovoljenje kot v šoli, so bili sproščeni in so lahko šli na stranišče, kadar so morali. Neka ženska mi je nekoč rekla: Barbara, nekaj narobe je z mano, po vsakem obroku moram takoj na stranišče, tako izgubim vso hrano. Pravzaprav si jo izgubila pred dvema obrokoma, sem ji dejala. Naše črevesje je dolgo deset metrov, zato sta v njem verjetno dva obroka naenkrat. Kadar jemo in se peristaltika začne gibati, gre oseba na stranišče, ampak to je po navadi zajtrk ali obrok prejšnjega dne.

Kakšno hrano moramo uživati, da resnično nahranimo svoje celice?

O tem sem prebrala ogromno knjig zdravnikov, nutricionistov, gastroenterologov, imam pa tudi svoje izkušnje. Pomembne so tri osnovne skupine hranil. Najprej so to vlaknine, naše črevesje ima svoj mikrobiom. Deset vrst jabolk bo nahranilo deset tipov mikroorganizmov, prav tako deset vrst grozdja ali pomaranč. Ali ni to fascinantno! Ob vsakem obroku bi bilo dobro pojesti vsaj sedem vrst vlaknin. Bom dala primer – danes sem za zajtrk imela grozdje, jabolko, indijske oreščke in odličen rženi kruh z različnimi žiti.

Čudovito pri rastlinski prehrani je, da ima ogromno vlaknin. Beljakovine so prav tako nujno potrebno hranilo. Največ jih dobim v stročnicah, oreščkih in semenih. Kadar sem doma, imam stročnice za vsak obrok. Maščobe pa so tretje nujno hranilo. Naši možgani imajo približno 70 odstotkov maščobe, druge celice v telesu pa 50. Sama največ maščob dobivam iz kokosovega in olivnega olja ter iz oreščkov in semen. To so glavne tri skupine, iz katerih bi morali biti sestavljeni naši obroki. Nisem pa omenila ogljikovih hidratov – vse rastline imajo nekaj ogljikovih hidratov, problem pa je, ker ljudje z njimi pretiravajo. Pojejo preveč kruha, testenin, riža.  

Veliko žensk danes trpi zaradi različnih simptomov v menopavzi in hudega PMS. Moja mama, na primer, teh težav ni imela. Kako si lahko ženske po naravni poti povrnejo svoje hormonsko ravnovesje?

Vaša mama ni imela težav, ker najverjetneje ni nikoli uporabljala kontracepcijskih tablet, torej tabletk, ki jih mnoge ženske uporabljajo za zaščito pred nosečnostjo. Še ena stvar, ki smo jo izgubili oziroma pozabili, je naravna metoda preprečevanja nosečnosti, ki sem jo predala vsem svojim dekletom. Vse imajo otroke, ampak so se same odločale, kdaj jih bodo imele, ker so se tega naučile. Drug problem so plastika in vse tkanine iz umetnih vlaken – na potovanjih vse odeje iz umetnih vlaken umaknem v omare. Kemične snovi iz sintetičnih tkanin prehajajo v naša telesa skozi kožo. Problem je tudi hrana, ljudje jedo piščance, polne rastnega hormona … Ogromno stvari, ki prihaja v naša telesa, ruši naše hormonsko ravnovesje.

Mehiška rastlina divji jam vsebuje spojino diosgenin; ko iz rastline naredijo kremo in si jo nanesemo na kožo, malo po malo stimulira pot, ki jo telo uporablja za izdelavo hormonov ter vzpostavljanje ravnovesja. Ogromno žensk je na ta način premagalo svoje težave. Imamo deklice od rosnih devetih let pa ženske vse do devetdesetih let z osteoporozo, ki so s tem premagale težave in uravnotežile hormone. Ženske se mažejo leto, včasih 18 mesecev, počasi te rastline prodrejo v telo in znova vzpostavijo ravnovesje.   

Zanimivo je vaše znanje o ricinusovem olju, o katerem sem slišala veliko koristnega. Kako to olje dejansko učinkuje in za kaj vse je koristno?

To je olje, ki bo odpravilo celo kostni trn. Če lahko razgradi kostni izrastek, bo tudi cisto, tumor, različne bulice v telesu. Neka gospa mi je povedala zgodbo, da si je pred spanjem namestila oljni obkladek, pri tem pa se ji je pol stekleničke razlilo po lesenih tleh. Rekla si je, da bo počistila zjutraj, a do jutra se je olje vpilo, tudi mastnega madeža ni bilo. Mislim, da je to zelo dobra ilustracija, kako ricinusovo olje učinkuje v našem telesu. Prodre zelo zelo globoko. In ko prodira, razgrajuje bulice, blokade … Odlično je za brazgotine. Vendar je treba biti potrpežljiv, brazgotine niso nastale čez noč. Če so bili kostni izrastki tam tri leta, bo mogoče trajalo tri mesece, da se razgradijo. Če je nekaj vztrajalo tri mesece, bodo morda potrebni trije tedni, da se razgradi.  

Za hidriranje priporočate pitje vode z malce keltske soli na jeziku.

Ročno pridobljena keltska sol vsebuje tri ključne oblike magnezija, ki nase veže vodo in pomaga pri hidraciji celic. Vzamem približno štiri kristale na dan s kozarcem vode. Če nekdo ni navajen, pa naj začne z enim kristalom. Vodo pa pijmo po malem, ne cel kozarec naenkrat.

V svojih predavanjih pogosto omenjate kajenski poper in ingver.

Mislim, da je ingver skoraj v vseh gospodinjstvih. Odličen je za segrevanje telesa, za boleče grlo, ingverjev čaj je zelo dober za pomirjanje želodčne kisline, za obkladke pri sklepnih bolečinah. Ima veliko zdravilnih lastnosti. Tudi kajenski poper je odličen za želodčno kislino, srce in krvni obtok, širi krvne žile.

V Avstraliji ste prejeli prepoved delovanja in predavanj. Vendar pa ste izjavili, da vas je ta prepoved dejansko osvobodila.

Res je. Ko sem bila leta 2021 v Nemčiji, je k meni prišla gospa in rekla: »Barbara, oprostite, ker to pravim, ampak na neki način me je razveselilo, da so vas prepovedali, ker ste tako prišli do vseh nas.« Takrat sem res začela razmišljati drugače. Bila sem zelo žalostna zaradi krivičnosti te prepovedi zaradi banalne stvari, kot je to, da daješ otroku piti kozje mleko. Dojenčke so tisočletja hranili s kozjim mlekom, da so preživeli. In nikjer ni nobenega podatka, da bi zaradi tega kakšen umrl. Ta krivica je bila zame velik izziv. Moj mož je celo napisal knjigo The Assassination of Barbara O'Neall (Umor Barbare O'Neall). Če bi želeli s tem na sodišče, bi nas stalo vsaj milijon dolarjev. Tako mi je mož dejal, da imam tri možnosti: lahko se upokojim, lahko gremo vseeno na sodišče, lahko pa svoje znanje širim v tujini. Odločila sem se za tretje, ker imam toliko informacij in izkušenj, ne nazadnje se s tem ukvarjam že skorajda pet desetletij, in ker se še vedno odlično počutim. Ko mi bo postalo težko, bom odnehala.

Kako vzdržujete svoj življenjski slog, kadar ste v tujini?

Za nekatere stvari sem zelo občutljiva – ne kličite me po pol deseti uri zvečer, ker ne bom več pokonci. (smeh) Vsak dan poskušam zaspati med deveto in pol deseto uro. Odkar sem odkrila, kakšni čudoviti in pomembni procesi se ponoči odvijajo v naših telesih, skušam spati osem ur vsako noč! Zelo sem pazljiva pri svoji hidraciji, popijem od osem do devet kozarcev vode vsak dan. V posteljo se vedno odpravim s kozarcem vode, ki ga postavim na omarico zraven postelje. Vedno imam zraven tudi kakšen kristal keltske soli. Redno telovadim, danes zjutraj sva bili s hčerko že na sprehodu, odkrili sva čudovit vrt v bližini. Če sem v 50. nadstropju stolpnice v Kuali Lumpurju, pa naredim 40 ženskih sklec in skrbim za močne mišice trupa, saj potem nimam bolečin v hrbtenici, s petnajstimi počepi in raztezanjem. Sem pa tudi zelo pazljiva pri hrani, pojem veliko sadja, zelenjave, stročnic, vedno imam pri sebi oreščke …

Fascinantno je, da vam na družbenih omrežjih sledi toliko mladih. Kako si razlagate, da se ta digitalna generacija obrača nazaj k starodavnim naravnim pripravkom?

Zelo je zanimivo in presenečena sem, koliko mladih ljudi me ustavlja. Na vsakem letališču, letalu, v restavracijah … Včeraj me je na parkirišču pred stanovanjem ustavil mlad par in moški je rekel: »Ali ste Avstralka? Gledamo vas!« Včeraj so trije prišli k meni v restavraciji in me vprašali, ali sem res Barbara O'Neall. To so bili sami mladi ljudje. Mislim, da je covid prebudil ogromno ljudi. Začeli so razmišljati o tem, kako zdravila vplivajo na nas. Seveda je zdravstvo nujno potrebno pri najrazličnejših nesrečah, pri kirurških posegih.

Toda zdravila nas v resnici ne pozdravijo. Razmišljala sem o tem, zakaj mi sledi toliko mladih ljudi. Morda so tako zelo drugačni. Na nekem intervjuju so mi povedali, da me kličejo babica sveta. Stara sem dvainsedemdeset let in sem odraščala brez naravnih pripravkov. Generacija, ki jih je uporabljala, je takrat že pomrla, mlada generacija pa o njih še nikoli ni slišala, zanje je to nekaj popolnoma novega. Mogoče jih presvetli, tako kot je mene, ko sem uporabila prvi čebulni obkladek.

Če bi bralcem Jane lahko zapustili samo eno preprosto resnico o njihovem telesu in zdravju, kaj bi jim položili na srce?

Živimo v neverjetnem telesu, ki ima sposobnost samozdravljenja, ob pravih pogojih in če ima dovolj časa. Prosim, zaupajte v svoje čudovito telo, ki zmore, samo dopustite mu!

 

revija Jana