Kaj je botulizem, nevarna bolezen, ki je terjala smrtne žrtve v Italiji?
Botulizem je redka, a zelo nevarna bolezen, ki jo povzroča botulinum toksin. Ta strup nastaja v določenih pogojih, ko se razmnoži bakterija Clostridium botulinum. Toksin deluje na živčni sistem in lahko povzroči ohromelost mišic, v najhujših primerih pa tudi odpoved dihanja. Bolezen zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Kaj je botulizem?
Botulizem sodi med najnevarnejše zastrupitve s hrano, saj že majhna količina toksina lahko povzroči hude posledice. Bakterija, ki ga proizvaja, naravno živi v zemlji in prahu, njene spore pa so izjemno odporne in lahko preživijo v neustrezno pripravljenih ali shranjenih živilih. Ko se znajde v anaerobnem okolju, torej tam, kjer ni kisika, začne sproščati strup, ki moti prenos signalov med živci in mišicami.
Kot so na svojem spletišču zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), botulizem povzroča strup, ki ga izloča bakterija, ki živi v zemlji, sladkih in slanih vodah, v črevesju človeka in živali. »Če bakterija zaide v živila, v ugodnih pogojih tvori strup, ki deluje na živčni sistem tako, da povzroči ohromitve mišic. V Sloveniji je okužba redka. V zadnjih letih beležimo od nič do dve prijavi letno.«

Znaki in simptomi
Prvi znaki botulizma so pogosto povezani z očmi in govorom: dvojni vid, spuščene veke, zamegljen vid, težave pri govorjenju in požiranju. Prisotna so lahko tudi suha usta, zaprtje, splošna šibkost in utrujenost. Simptomi se običajno širijo od obraza navzdol po telesu. V hujših primerih lahko pride do ohromitve dihalnih mišic, kar je življenjsko ogrožajoče. Pri dojenčkih so simptomi bolj neopazni: šibek jok, zaprtje, zmanjšan mišični tonus in manj energije.
Diagnostika in zdravljenje
Diagnozo zdravnik postavi na podlagi simptomov, pregleda in laboratorijskih testov. Zdravljenje vključuje dajanje antitoksina, ki ustavi širjenje toksina, ter podporno oskrbo. Če so prizadete dihalne mišice, je pogosto potrebna mehanska ventilacija, včasih tudi več tednov.
Kako preprečiti botulizem?
Pri domači konzervaciji uporabljaj preverjene postopke, dovolj visoke temperature in ustrezno kislost hrane.
Hrano pred zaužitjem dobro pregrej, saj se toksin uniči pri temperaturi nad 85 °C.
Dojenčkom, mlajšim od enega leta, nikoli ne dajaj medu.
Rane ustrezno oskrbi in pri zdravstvenih ter estetskih posegih poskrbi za higieno.
Previdnost je potrebna tudi pri živilih, konzerviranih v olju, ter pri fermentiranih izdelkih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se