© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Novela zakona o veterinarstvu
Čas branja 5 min.

Veterinarska zbornica eno, Katja Kokot drugo


Savo Radjenovič
STA
10. 6. 2026, 18.29
Posodobljeno
22:15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V Veterinarski zbornici Slovenije pravijo, da niso bili seznanjeni z besedilom predloga novele zakona o veterinarstvu. Poslanka Resnice trdi nasprotno.

Katja Kokot
Jure Klobčar
Poslanka Resnice Katja Kokot je prvopodpisana pod predlog novele zakona o veterinarstvu. Tudi sama je veterinarka.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Poslanci Resnice s prvopodpisano Katjo Kokot so pred dnevi v državni zbor po skrajšanem postopku vložili predlog novele zakona o veterinarstvu, s katerim želijo po lastnih besedah jasneje razmejiti tržno veterinarsko dejavnost od javne. Predlog naj bi obenem krepil varstvo stroke in preprečeval »mazaštvo« v veterini, je poudarila Kokot.

Na predlog novele zakona so se že v torek ostro odzvali v Svobodi na čelu z nekdanjo ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić. Kot so izpostavili, je znano, da je bila vodja poslancev Resnice Kokot prej po poklicu veterinarka. »Zato se je upravičeno vprašati, ali morebiti vodja poslancev Resnice pripravlja »biznis« svojim prijateljem ali celo sebi po izteku poslanskega mandata?«

Ocenili so še, da gre za »popolnoma nestrokoven, nedogovorjen, neusklajen in škodljiv zakon, ki grobo posega na področje veterinarskih dejavnosti.«

Največje spremembe pri 24-urnem dežurstvu

Kot je danes poročal portal necenzurirano.si, predlagane spremembe zakona o veterinarstvu močno posegajo v razmerja moči in denarne tokove v slovenski veterini, predvsem pa bi porušile dosedanjo ureditev obveznega 24-urnega dežurstva. Tega bi morali zasebni veterinarji po novem zagotavljati le, če bi jim ga plačevala država.

Ob tem v oči bode dejstvo, da je Kokot sama veterinarka, ki je imela do poletja 2022 kot samostojna podjetnica lastno manjšo ambulanto, a jo je takrat zaprla. Po lastnih besedah zaradi previsokih stroškov najemnine.

Preberite še

Kar zadeva 24-urno dežurstvo, ga morajo v skladu s trenutno ureditvijo na lastne stroške zagotavljati zasebne ambulante, predlagana novela zakona pa bi to odpravila, pri čemer 24-urna pokritost posameznega območja ne bi bila več eden od pogojev za opravljanje dela. Po novem bi ga zasebnikom morala plačevati država.

Glede na navedbe predlagateljev, da novela nima finančnih posledic za državni proračun, se poraja vprašanje, kako je to mogoče ob dejstvu, da bi morala država prevzeti financiranje dežurstev, teh stroškov pa ne bo mogla več prenašati na zasebne veterinarje?
Več o spornih določbah novele zakona, problematiki 24-urnega dežurstva ter tem, kako bi lahko spremembe najbolj udarile kmete na podeželskih in redkeje poseljenih območjih, je na voljo na necenzurirano.si.

Zbornica in fakulteta nad predlogom zaskrbljeni

Na predlog novele so se v sredo v skupni izjavi odzvali tudi v Veterinarski zbornici Slovenije in Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot so pojasnili, na podlagi pregleda predloga ugotavljajo, da predlagane spremembe na novo urejajo veterinarsko dejavnost v Sloveniji.

Ob tem so poudarili, da niti veterinarska zbornica niti veterinarska fakulteta z besedilom predloga novele pred vložitvijo v državni zbor nista bili seznanjeni, prav tako pri pripravi predloga nista sodelovali.

Po njihovi oceni predlog pomeni »tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden ključnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Republike Slovenije.«

Posebej skrb vzbujajoče se jim zdi, da predloga ne spremljajo analize tveganj glede možnih vplivov na operativno pripravljenost javne veterinarske službe. Kot so poudarili, je organiziranost javne veterinarske službe » ključna za hitro in učinkovito ukrepanje ob pojavu kužnih bolezni živali, saj zamuda pri izvajanju ukrepov povzroča veliko škodo kmetom in ogroža prehransko varnost prebivalstva.«

V obeh institucijah menijo, da mora biti nova ureditev veterinarske dejavnosti pripravljena na podlagi strokovnega dialoga in v sodelovanju s ključnimi institucijami slovenskega veterinarstva.

Poslanka Kokot nasprotno: Veterinarska zbornica je bila s predlogom seznanjena

Na skupno izjavo se je medtem po poročanju STA odzvala Kokot, ki trdi, da ne drži, da veterinarska zbornica ne bi bila seznanjena s predlogom novele. Po njenih navedbah sta se predsednik veterinarske zbornice Tomo Wankmüller in predsednik sekcije veterinarjev praktikov pri tej zbornici Marjan Tacer 5. junija udeležila okrogle mize o predlogu novele zakona o veterinarstvu. Na tej okrogli mizi, ki je potekala na Vranskem, sta bila ob prisotnosti drugih veterinarjev seznanjena z vsebino predloga, je zatrdila poslanka.

Kokot je izpostavila, da razprava o nujnosti sprememb na področju veterinarstva med veterinarji poteka že več let, a da »nekateri predstavniki vodstva Veterinarske zbornice Slovenije po navedbah veterinarjev te spremembe že dlje časa zavirajo, pri čemer razlogi za takšno ravnanje veterinarjem niso znani.«

Poslanka pravi, da se je ravno zaradi tega del veterinarjev že pred leti obrnil nanjo in jo seznanil s težavami. Za predlogom novele tako po njenih besedah stoji skupina veterinarjev, ki »ne zmorejo več delovati v obstoječem sistemu prisilnega javno-zasebnega partnerstva.«

Kokot je ob tem izpostavila ravno 24-urna dežurstva. »Država jim namreč nalaga obveznosti, stalno pripravljenost in dežurstva, ne da bi jim za to zagotovila ustrezno finančno kritje. Veterinarji opozarjajo, da so zlasti dežurstva in delo v posebnih pogojih pogosto neustrezno ovrednoteni, pri čemer se odgovornost za izvajanje teh nalog prelaga na veterinarske organizacije in njihove zaposlene.«

Eden od ključnih razlogov za predlagane spremembe je ureditev sistema, saj sedanja ureditev dolgoročno ni vzdržna ne za veterinarske organizacije ne za zaposlene veterinarje, je nadaljevala poslanka, ki trdi, da je namen predlaganih sprememb med drugim zagotoviti bolj jasen, učinkovit in izvedljiv pravni okvir za delovanje veterinarske stroke in nadzor nad izvajanjem veterinarskih storitev.

»Gre za področje, na katerem se težave kopičijo že več let, zakonodajne spremembe pa se kljub številnim opozorilom odlagajo. Prav zato menim, da je skrajni čas, da se o teh vprašanjih odpre resna, strokovna in vsebinska razprava,« je sklenila.

Kaj na trditve Kokot odgovarja Wankmüller

Na njene navedbe se je že odzval Wankmüller, ki je poudaril, da je bil na dogodek na Vranskem povabljen neformalno ter da je že ob prihodu, pa tudi med samo razpravo večkrat izrecno poudaril, da se srečanja udeležuje kot direktor Šaleške veterine, in ne kot predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

»Prisotnost na predstavitvi predloga zakona ne pomeni sodelovanja pri njegovi pripravi, usklajevanja njegove vsebine ali podpore predlaganim rešitvam,« je zapisal v sporočilu za javnost in ponovil, da Veterinarska zbornica Slovenije pri pripravi predloga zakona ni sodelovala in pred njegovo vložitvijo v zakonodajni postopek ni bila uradno vključena v njegovo pripravo.

Veterinarska zbornica po njegovih besedah podpira odprto strokovno razpravo o prihodnosti veterinarstva in se zaveda izzivov, s katerimi se srečujejo veterinarji v praksi. »Ne trdimo, da sedanji sistem nima težav. Menimo pa, da tako obsežne spremembe zahtevajo strokovno presojo posledic in vključitev institucij, ki bodo te posledice tudi nosile,« je še zapisal Wankmüller.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.