Arhiv NTRC

»Če se ob jasnih nočeh zazremo v nebo, nad sabo opazimo oranžno piko in to je Mars, ki je zadnji dve leti zaradi lege zelo dobro viden z našega območja. Počasi se bo začel oddaljevati, zato naslednjih petnajst let nanj ne bomo imeli več tako dobrega razgleda,« pogovor začne Andrej Šuster, ki je seveda tako kot vsi poznavalci vesolja zadnji Nasin podvig, s katerim bi lahko končno razvozlali, ali je bilo na Marsu kdaj življenje, spremljal z velikim zanimanjem. »Do zdaj je bilo takšnih odprav na Mars že več. Tokratna je posebna zaradi dveh dejstev.Prvič je na roverju pritrjen mikrofon, s katerim lahko poslušamo, kakšni so zvoki na tujem planetu. Zaenkrat smo slišali veter, ki ni nič kaj drugačen kot na Zemlji. Kot drugo je zanimiva, ker bodo raziskovalci poskušali prvič upravljati z majhnim helikopterjem v Marsovi izredno redki atmosferi.«

Od meglic do razsutih kopic

Vsi slovenski vesoljski navdušenci lahko svoje apetite po raziskovanju vesolja vsaj deloma potešijo z obiskom Observatorija Srečka Lavbiča v Galiciji pri Žalcu, kjer člani Astronomskega društva Saturn organizirajo javna opazovanja tako za širšo javnost kot šolske skupine. »Obiskovalcem najprej predstavimo zvezde in ozvezdja ter orientacijo po nebu. Zanimive so meglice, ki nastanejo ob eksploziji na koncu življenja masivne zvezde, in razsute kopice, za katerimi se skrivajo prostorsko raztresene skupine zvezd, ki jih, ko jih gledamo z Zemlje, vidimo tesno skupaj,« pojasni Žalčan in doda, da večino javnih opazovanj pripravijo v času posebnih astronomskih pojavov, kot so Lunini in Sončevi mrki. »Letošnje in prihodnje leto sta s tega vidika precej dolgočasna, saj iz Evrope ne moremo videti ničesar zanimivega, razen junija letos bo delni Sončev mrk in maja prihodnje leto delni Lunin mrk.« In kako je s planeti? S prostim očesom lahko na nebu poleg Marsa opazimo še Merkur,Venero, Jupiter in Saturn, medtem ko je pogled nanje s teleskopom za obiskovalce že prava dogodivščina. »Pri Merkurju in Veneri opazimo mene podobno kot pri Luni, pri Jupitru se vidijo vse štiri notranje lune, pasovi in rdeča pega, pri Saturnu nas navdušujejo znameniti obroči.«

Astrologija, vesoljci in asteroidi

Andrej Šuster z največjim veseljem brez dlake na jeziku odgovarja na tisoč in eno vprašanje radovednih obiskovalcev, ki jih najpogosteje zanima povezava med astronomijo in astrologijo, ki proučuje in razlaga, kako položaj nebesnih teles in njihovo gibanje vplivata na življenje na Zemlji. »Astrologija danes nima nobene posebne povezave z astronomijo. Zmotno je prepričanje, da Luna vpliva na počutje ljudi. Za takšne vplive ima človek občutno premajhno maso, medtem ko je morje dovolj težko, da nanj deluje plimska sila.« Spet drugi obiskovalci se ob obisku gališkega observatorija želijo prepričati, kako velika je verjetnost, da bi človeštvo doletela podobna usoda kot dinozavre, ki so izumrli ravno zaradi posledic trka asteroida. »Možnosti za to je ogromno. Vsak dan na Zemljo kot posledica zvezdnih utrinkov pade na tisoče majhnih meteorjev v velikosti bucikine glave. Večjim od premera kilometer sledijo Nasini strokovnjaki s svojim NEO-programu, vendar, kolikor vem, nimajo ideje, kaj bi naredili, če bi se uresničil film Armagedon,« pojasni ljubiteljski astronom, zaposlen kot vodja nabave v žalski komunali, in obenem v smehu doda, da ne manjka niti vprašanj, povezanih z obstojem življenja v vesolju. »Zadeva je preprosta. Vse zvezde, tudi naše Sonce, nastanejo na enak način: v medzvezdnem oblaku prahu in plinov, pri čemer gre ponavadi za ostanek eksplozije prejšnje zvezde. Gravitacija nato začne ponovno vleči skupaj delce in ko je masa dovolj velika, se v središču sproži jedrska reakcija in nastane sonce. Če je gradiva dovolj, lahko nastane še ena zvezda ali več, iz materiala, ki ga ni dovolj za zvezdo, nastanejo planeti. In ker je zvezd neizmerljivo število, imamo tudi neizmerljivo število osončij s planeti inbi bilo malo nenavadno, da bi bilo življenje zgolj na Zemlji.«

Na izlet v vesolje

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Vsem tistim, ki imajo nekoliko več pod palcem, bolje rečeno bistveno več, se v prihodnje ne bo treba zadovoljiti le z opazovanjem vesolja s pomočjo teleskopa, ampak se bodo na ogled lahko odpravili v živo. Eden od pionirjev na področju komercialnih vesoljskih poletov je ameriška družba Virgin Galactic, katere lastnik je britanski milijarder Richard Branson. Podjetje je začelo delovati leta 2004 in ponuja izvedbo podorbitalnih vesoljskih poletov v turistične namene. Po poročanju nekaterih svetovnih medijev je rezervacij že ogromno, a naj bi polet vedno znova odlagali zaradi nekaterih tehničnih negotovosti. Morda se celo kdo spomni, da je dve mesti za polet v vesolje – eno zase in eno za zmagovalca nagradne igre njegovega mobilnega operaterja – pred leti rezerviral Mirko Tuš. Izžrebanec se je sicer odločil za denarno izplačilo protivrednosti poleta. Letalo, ki bi njega in Mirka Tuša moralo dvigniti v vesolje, namreč še vedno ni pripravljeno. Korak naprej na tem področju so naredili Rusi. »Vesoljski centri so sedmim milijarderjem omogočili desetdnevno bivanje na mednarodni vesoljski postaji, za kar je moral vsak odšteti 20 milijonov dolarjev. Kasneje so jim ostali lastniki vesoljske postaje to zaradi prostorske stiske prepovedali. Rusi so namreč znani po tem, da je, če ima posameznik denar, vse možno.«

Za množice teleskopi

Vsem navadnim smrtnikom hočemo ali nočemo za opazovanje vesolja ostanejo zgolj teleskopi, ki jih po dostopnih cenah prodajajo v številnih spletnih trgovinah. Šuster svetuje, naj pred nakupom dobro razmislimo in zanje odštejemo kakšen evro več. »Morda je celo najbolje, da začetniki, ki o astronomiji nimajo predznanja, začnejo opazovati nebo s kakšnim boljšim daljnogledom in kasneje preidejo na teleskop. V daljnogled gledamo z obema očesoma, medtem ko v teleskop le z enim, kar lahko začetnike na začetku moti. Če že iščemo teleskop, je dobro izbrati takšnega s sistemom go-to, ki sam s pomočjo GPS izračuna, kje je in kam se mora obrniti, zato ga ni treba nastavljati ročno.« Vsi tisti, ki jih poleg astronomije navdušuje še tehnika, se lahko poigrajo in preprost teleskop poskusijo izdelati kar sami. »Ni tako zapleteno, kot se morda sliši. Teleskop je sestavljen iz konkavnega ogledala, ki žarke odbije do drugega zrcala pod kotom 45 stopinj, od koder pridejo do našega očesa.Pri izdelavi torej ne gre za nič drugega kot za brušenje, da zrcalo postane skledaste oblike,« ob koncu pove Žalčan, ki ga je pri tem pot pripeljala do znanega slovenskega ljubiteljskega astronoma, sicer učitelja kitare in člana glasbenega zasedbe Srečka Lavbiča in vseh nadaljnjih astronomskih opazovanj vesolja. »Tako kot je meni Srečko pomagal z idejami in s predlogi, tako mi v društvu radi pomagamo začetnikom v astronomiji in vsem, ki jih vesolje zanima. Na žalost so trenutne razmere takšne, da javna predavanja in opazovanja niso mogoča niti nimamo rednih sestankov. V observatoriju se trenutno ukvarjamo zgolj z astrofotografijo, bomo pa seveda takoj, ko se razmere umirijo, začeli izvajati vse svoje dejavnosti za širšo množico.«

Foto: Andraž Purg - GrupA, osebni arhiv