Shutterstock

Očitno je njihov lykke vreden posnemanja.

1. Na kolo za zdravo telo

Prvi pogoj za dobro počutje je zdravje. Danci slovijo po svoji k ugodju in udobju usmerjeni, morda tudi malce nezdravi ter ležerni kulturi hygge, ki vključuje npr. razvajanje s smetano in cimetovimi slaščicami – a njene negativne posledice preprečujejo predvsem z zelo aktivnim vsakodnevnim življenjem: kolesarjenjem kot načinom transporta, kar nanese tudi po pet ur kolesarjenja na teden.

Slovenija

Psihiater Vladimir Milošević: Vedno več ljudi je strah prihodnosti

##PAIDBREAK##

Nasvet lykke: zgledujmo se po Dancih in v svoje vsakodnevno življenje vključujmo čim več gibanja. Namesto fitnesa izberimo raje druge oblike razgibavanja – denimo kolesarjenje na delo in domov ter po drugih opravkih. Povprašajmo pri sodelavcih, ali si s kom delimo pot, in se dogovorimo za skupno kolesarjenje.

2. Živijo, sosed, kaj bo dobrega?

Danci, ki so neposredni potomci Vikingov, imajo radi skupno ognjišče. Verjamejo, da je tudi samo prižgana sveča dovolj, da ustvari krog, ki povezuje ljudi v skupnost. Danci cenijo prijateljstvo, ga gojijo in negujejo, živijo pa tudi povezani v različne interesne skupnosti: med njimi je sosedska skupnost, ali kot ji rečejo, bofaellesskaber. Sosed v takšni skupnosti ni le človek, ki prebiva v soseščini – to je prijateljska povezanost za vse življenje.

Nasvet lykke: dajmo pobudo za pristnejši stik v sosedski skupnosti. Predstavimo se ljudem iz svoje soseske, predlagajmo, da se kot soseska povežemo, da bomo lahko računali drug na drugega ob morebitnih težavah. Dajmo pobudo za izmenjavo medsebojnih kontaktov in si izmenjajmo informacije, kaj bi kdo bil pripravljen storiti za soseda. Na primer: bi kdo želel popaziti sosedovega muca? Se kdo spozna na računalnike? Zna kdo zamenjati gume na avtu ali kolesu? Ima kdo dober recept za marmelado? Seveda pa tudi sami ponudimo voljo in pripravljenost, da pomagamo tam, kjer lahko.

Na Danskem je tudi povsem običajno, da si sosedje delijo orodje ali druge reči. Za povezano skupnost sosedov ni nič neobičajnega, če se na vsem dostopnem mestu postavi regal za različno orodje, ki je na voljo vsem. Bodimo pobudniki take iniciative in začnimo s polico, na katero damo vsaj kladivo in nekaj žebljev ter spisek, kaj vse je še potrebno: tlačilka za polnjenje zračnic, lopata za sneg, čopiči za pleskanje in podobno orodje, ki ga ne potrebujemo vsakodnevno. Kmalu bodo tudi drugi iz sosedske skupnosti na polico dodajali pripomočke in orodja. Postavimo pa lahko tudi polico s knjigami in revijami za skupno rabo.

3. Moč zaupanja

Stopnja zaupanja je med Danci izjemno visoka. V Københavnu ni nobena redkost voziček s spečim dojenčkom, ki stoji pred vhodom v lokal ali trgovino. Tudi nezaklenjena kolesa niso kar takoj tarča kraj. Na obrobju mesta in na podeželju so stojnice z zelenjavo, kjer si lahko postrežemo sami in pustimo plačilo. Danci namreč dobro razumejo, da za lastno zadovoljstvo ni dovolj, da se sami dobro počutimo, ampak morajo biti zadovoljni tudi ljudje ob nas.

Nasvet lykke: raziskave dokazujejo, da se naše zaupanje okrepi, če čim bolj razvijemo sposobnost vživljanja v drugega. To nas vzpodbuja k temu, da smo drug z drugim prijaznejši. Empatija je kot mišica – z vajo jo lahko okrepimo. Občasno prebijmo krog običajnih socialnih stikov in se podajmo v manj znano okolje. Tako bomo bolje razumeli različne ljudi ter različna stališča in vrednote. V pogovorih z ljudmi ne bodimo površni, ampak se pogovarjajmo poglobljeno in z interesom, saj nam bo to omogočilo, da spoznamo njihova stališča ter utemeljitve.

4. Investirajmo v doživetja, ne v stvari

Raziskave dokazujejo, da so ljudje v bogatejših deželah srečnejši. A njihovo zadovoljstvo se ne veča zgolj zaradi denarja. Danci zelo dobro razumejo, da kakovosti življenja ni mogoče izboljševati s kopičenjem denarja, temveč so za srečo pomembnejša doživetja, ki nam jih denar omogoča.

Nasvet lykke: mnoge reči, ki si jih kupimo, so nam zares v veselje le na začetku, potem pa zadovoljstvo sčasoma uplahne. Za pravo veselje je bolje, če denar investiramo v doživetja, spomine ... Privoščimo si doživetij poln dopust, nepozaben koncert, dogodek, ki nam bo dolgo ostal v spominu. Tako bo denar, ki ga bomo za to porabili, omogočil trajno konzerviranje sreče.

5. Pomoč osrečuje v obe smeri

Tako osebo, ki je pomagala, kot prejemnika pomoči. Ljudje, ki se odločajo za prostovoljska, dobrodelna in druga koristna dela, so srečnejši od preostalih – tako kažejo številne raziskave. Danci se tega zavedajo in v zadnjih petih letih se jih je kar 70 odstotkov odločilo za vsaj eno dobro delo, med celotnim prebivalstvom pa je kar 42 odstotkov takšnih, ki redno opravljajo kakšno prostovoljsko dejavnost.

Nasvet lykke: dovolj so majhne geste, s katerimi razveseljujemo ljudi okoli sebe. Imajo pa tudi pozitiven učinek na nas same. Dajmo kdaj prednost komu v čakalni vrsti, pozdravljajmo ljudi, ki jih vsaj bežno poznamo, nagovarjajmo ljudi z imenom, ne skoparimo s komplimenti.

Lahko se priključimo tudi dobrodelnim akcijam in prostovoljstvu. Osrečilo nas bo spoznanje, da smo pomembni za osebo, ki ceni našo gesto in je hvaležna za podporo, ki smo jo izkazali. In ne pozabimo na najosnovnejšo obliko prijaznosti: nasmešek nas prav nič ne stane, zato ga lahko podarjamo čim pogosteje. Nasmehnimo se tudi tujcu – zagotovo nam bodo mnogi nasmeh vrnili.

6. Ravnovesje med delom in prostim časom

Svoboda je ena najvišjih vrednot, ki si jo zagotavljamo s pomočjo uravnovešenega razmerja med delom in prostim časom. Danski delovnik znaša 37 ur tedensko in je fleksibilen. Mnogi delajo od doma, delovni čas pa je drsljiv, kar pomeni, da ga je mogoče prilagajati. Za Dance je čas z družino pomembnejši od časa na delovnem mestu. Ključ za srečo je namreč skrit tudi v kakovostni porabi prostega časa.

Nasvet lykke: podjetniki, obrtniki, samozaposleni – vsi ti imajo običajno več vpliva na razporeditev svojega delovnega časa, a tudi drugi zaposleni si lahko izborijo več avtonomije. S svojim prostim časom pa ravnajmo tako, da bo to čim bolj zares naš čas. S tem ko sami odločamo o tem, kako ga bomo preživljali, tudi krepimo občutek, da smo svobodni.

In še namig, če se nam pogosto zdi, da imamo premalo prostega časa za vse, kar bi radi počeli: namesto da se odločamo med časom za šport in časom za druženje s prijatelji, lahko oboje združimo: odpravimo se na džoging s prijateljico. Organizirajmo srečanje s skupnim kvačkanjem, ki hkrati omogoča prijateljski pogovor. Ujemimo pa tudi majhne vmesne trenutke, ko smo, na primer, ujeti v čakalni vrsti pred blagajno ali stojimo pred rdečo lučjo na semaforju. Ta čas lahko koristno uporabimo za sproščanje: sprostimo zategnjene mišice ram, popustimo napetost v čeljustih. Opravimo dihalno vajo s tremi globokimi vdihi in izdihi. In že zasveti zelena luč. 

revija Jana