Na sprehodu greste mimo njih vsak dan, pa ne veste, kako koristne so
Nekatere uporabljamo v prehrani, druge za pripravo čajev ali v tradicionalnem zeliščarstvu. Toda kaj o njihovih domnevnih zdravstvenih učinkih dejansko pravi znanost?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Samonikle rastline so lahko zanimiv del prehrane, vendar beseda »naravno« še ne pomeni, da je nekaj samodejno varno ali zdravilno. Pri nekaterih rastlinah so zdravstveni učinki dobro raziskani, pri drugih so dokazi omejeni ali temeljijo predvsem na tradicionalni uporabi.
V nadaljevanju predstavljamo osem samoniklih rastlin, ki jih lahko srečamo tudi v Sloveniji, ter preverjamo, za kaj jih ljudje uporabljajo, kaj o njihovih učinkih kažejo raziskave in pri katerih je potrebna posebna previdnost.
1. Regrat
Regrat je ena najbolj prepoznavnih in razširjenih samoniklih rastlin v Sloveniji. Najdemo ga predvsem na travnikih, raste pa lahko praktično vse leto.
Mladi listi se tradicionalno uporabljajo predvsem v solatah, iz cvetov pa lahko pripravljamo različne jedi in napitke. Uporabni so tudi drugi deli rastline, vendar se način priprave razlikuje. Regrat vsebuje različne rastlinske spojine, zaradi katerih je zanimiv tudi z vidika prehrane. V tradicionalni uporabi se pogosto povezuje s prebavo in delovanjem sečil.
Raziskave proučujejo njegove morebitne protivnetne, antioksidativne in druge učinke, vendar dokazov še ni mogoče enačiti z dokazom, da regrat zdravi določene bolezni. Zato ga je bolje razumeti kot živilo oziroma tradicionalno uporabljeno rastlino in ne, kot nadomestilo za zdravljenje.
2. Kopriva
Kopriva je pri nas zelo dobro poznana in razširjena rastlina. Raste na različnih rastiščih, pogosto ob poteh, na travnikih, robovih gozdov in drugih z dušikom bogatih tleh.
Mladi listi se po ustrezni toplotni obdelavi uporabljajo v prehrani, na primer za pripravo juh, omak in različnih zelenjavnih jedi. Surova kopriva lahko zaradi dlačic na listih povzroči značilno pekoč občutek na koži. Vsebuje različne rastlinske spojine, med drugim polifenole, raziskovalci pa proučujejo tudi njene morebitne protivnetne in antioksidativne učinke.
Pripravki iz koprive se tradicionalno uporabljajo pri različnih težavah, med drugim pri težavah s sečili in nekaterih težavah, povezanih s prostato. Vendar kakovost dokazov za posamezne uporabe ni enaka, zato koprive ne gre predstavljati kot univerzalno zdravilo.
3. Robide
Robide lahko najdemo predvsem na grmovnatih območjih, gozdnih robovih in drugih primernih rastiščih. Njihovi temni plodovi so užitni in jih lahko uživamo sveže ali uporabimo za pripravo različnih jedi.
Robide vsebujejo vlaknine, vitamine in številne rastlinske spojine, med njimi polifenole in antocianine. Prav zaradi slednjih so zanimive tudi z vidika raziskav o antioksidativnem delovanju.
V laboratorijskih raziskavah so posamezne spojine iz robid pokazale različne biološke učinke, vendar rezultatov takšnih raziskav ne moremo neposredno prenesti na človeka. Zato ni mogoče trditi, da robide preprečujejo raka ali zdravijo kronične bolezni. So pa lahko, tako kot drugo sadje, del raznolike in uravnotežene prehrane.
4. Melisa
Melisa je aromatična rastlina z značilnim vonjem po limoni. V Sloveniji jo dobro poznamo predvsem kot vrtno in zeliščno rastlino, uporabljamo pa jo predvsem za pripravo čaja, lahko pa jo dodamo tudi različnim jedem in napitkom.
Melisa se tradicionalno uporablja predvsem za sproščanje, pri blagih težavah s spanjem ter pri nekaterih prebavnih težavah.
Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko pripravki iz melise vplivali na občutek tesnobe in kakovost spanja, vendar so raziskave razmeroma omejene in uporabljajo različne pripravke ter odmerke. Zato melise ne moremo obravnavati kot nadomestilo za zdravljenje anksioznosti, nespečnosti ali drugih zdravstvenih težav.
5. Divje korenje
Divje korenje je sorodnik gojenega korenja in spada v družino kobulnic. V Sloveniji ga lahko najdemo na travnikih, pašnikih, ob poteh in na drugih odprtih rastiščih.
Čeprav je rastlina sorodna dobro poznanemu vrtnemu korenju, je pri nabiranju divjega korenja potrebna posebna previdnost. Družina kobulnic namreč vključuje tudi nekatere zelo strupene rastline, ki so lahko na videz podobne užitnim vrstam. Napačna prepoznava ima lahko zelo resne posledice.
Zato divjega korenja ne nabirajte za uživanje, če rastline ne znate zanesljivo prepoznati. Tudi tradicionalne uporabe rastline, na primer kot diuretika ali pri prebavnih težavah, ne smemo enačiti z dokazanim zdravljenjem.
6. Šentjanževka
Šentjanževka je dobro poznana zdravilna rastlina. Najdemo jo predvsem na travnikih, pašnikih, ob poteh in na drugih sončnih rastiščih.
Pripravki iz šentjanževke so najbolj znani zaradi uporabe pri blagih do zmernih depresivnih simptomih. Nekatere raziskave kažejo, da so lahko pri določenih bolnikih učinkoviti, vendar je uporaba odvisna od pripravka, odmerka in zdravstvenega stanja posameznika.
Pri šentjanževki je še posebej pomembno opozorilo glede medsebojnega delovanja z zdravili.
Vpliva lahko na delovanje številnih zdravil, med drugim nekaterih antidepresivov, kontracepcijskih sredstev, zdravil za preprečevanje zavrnitve presajenih organov, zdravil za zdravljenje okužb in drugih zdravil. Če jemljete zdravila, se pred uporabo pripravkov iz šentjanževke vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
7. Čemaž
Čemaž je v Sloveniji dobro poznana samonikla rastlina, ki raste predvsem v vlažnih in senčnih gozdovih. Njegovi listi imajo značilen vonj po česnu, zato ga pogosto uporabljamo v kulinariki – za juhe, namaze, pesto, omake in solate.
Čemaž vsebuje različne žveplove spojine, podobne tistim v česnu, poleg tega pa tudi druge rastlinske spojine.
Toda pri nabiranju čemaža velja veliko opozorilo. Njegove liste je mogoče zamenjati z nekaterimi strupenimi rastlinami, predvsem s šmarnico in čmeriko. Če pri prepoznavanju niste popolnoma prepričani, rastline ne uživajte. Pri čemažu je značilen vonj po česnu lahko v pomoč, vendar tudi ta sam po sebi ni dovolj za varno določitev rastline.
8. Navadni potrošnik
Navadni potrošnik je prepoznavna travniška rastlina z značilnimi modrimi cvetovi. V Sloveniji je razširjen in ga pogosto srečamo ob cestah, na travnikih in drugih odprtih površinah.
Soroden je radiču, uporabljajo pa se predvsem njegovi korenina in mladi nadzemni deli. Korenino lahko posušimo, pražimo in zmeljemo; potrošnik se zato tradicionalno uporablja tudi kot dodatek ali nadomestek kavi.
Korenina vsebuje inulin, vrsto prehranske vlaknine, ki jo črevesne bakterije fermentirajo. Prav zaradi tega je potrošnik zanimiv tudi z vidika raziskav o črevesnem mikrobiomu. Pri večjih količinah lahko inulin pri nekaterih ljudeh povzroči napenjanje ali druge prebavne težave.
Naravno še ne pomeni varno
Samonikle rastline so lahko zanimiv del prehrane in imajo dolgo tradicijo uporabe v ljudskem zdravilstvu. Toda pri njihovem uživanju je potrebna previdnost.
Največja nevarnost je napačna prepoznava rastline, saj so lahko nekatere užitne vrste zelo podobne strupenim. Posebej previdni bodite pri čemažu in divjem korenju.
Pomembno je tudi, da tradicionalne uporabe ne zamenjujemo z znanstveno dokazanim zdravljenjem. Nekatere rastline imajo obetavne učinke, druge so dobro raziskane le za posamezne namene, pri tretjih pa je dokazov zelo malo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, ki jemljejo zdravila, saj lahko nekatere rastline vplivajo na njihovo delovanje.
