Kanada pred vrati EU: dobila bi poseben status, ki ga nima še nobena država
Kanada bi lahko postala prva pridružena članica EU. Status danes sploh ne obstaja, v ozadju pa sta kanadska odvisnost od ZDA in evropsko iskanje surovin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kanada v Evropsko unijo najverjetneje ne bo vstopila kot 28. članica. Ne bo dobila svojega komisarja, poslancev v Evropskem parlamentu ali glasu, s katerim bi skupaj s Slovenijo, Nemčijo in Francijo odločala o evropskih zakonih. Lahko pa dobi nekaj, česar EU doslej ni ponudila še nobeni državi.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kanadskemu premierju Marku Carneyju v sredo ponudila možnost, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije. Izraz za zdaj nima pravne vsebine. Evropske pogodbe takšnega statusa ne poznajo, Carney pa je že povedal, da Kanada ne išče polnopravnega članstva.
V ozadju nenavadne ponudbe pa je precej konkretna računica. Kanada želi zmanjšati gospodarsko odvisnost od Združenih držav, Evropa pa potrebuje zanesljive dobavitelje surovin, energije in obrambne opreme. Kar se na prvi pogled sliši kot politična gesta, je zato predvsem poskus, da bi se dve gospodarstvi tesneje povezali v trenutku, ko oba iščeta varnejše alternative svojim dosedanjim odvisnostim.
Ko skoraj tri četrtine izvoza končajo v eni državi
Največjo težavo Kanade pokaže ena sama številka.
Leta 2025 je 71,7 odstotka vsega kanadskega blagovnega izvoza končalo v ZDA. Leto prej je bil delež še 75,9 odstotka. Kanada je torej začela trgovino preusmerjati drugam, vendar je ameriški trg zanjo še vedno daleč najpomembnejši.
Takšna povezanost je bila desetletja velika prednost. Kanada in ZDA imata skupne proizvodne verige, industrijo in infrastrukturo, podjetjem pa je največji svetovni potrošniški trg praktično pred vrati.
Trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pokazala tudi drugo stran takšne povezanosti.
Trgovinski odnosi med državama so se v zadnjem obdobju močno zaostrili. Washington je uvajal nove omejitve in carine, Kanada pa je odgovorila s povračilnimi dajatvami na približno 20 milijard dolarjev ameriškega blaga. Reuters Carneyjevo sedanjo evropsko turnejo neposredno povezuje s poslabševanjem trgovinske vojne z administracijo Donalda Trumpa.
Kanada zaradi tega ne zapušča ameriškega trga. To bi bilo gospodarsko skoraj nemogoče. Poskuša pa doseči, da politična odločitev v Washingtonu ne bi mogla tako hitro prizadeti tako velikega dela njenega gospodarstva.
Carneyjeva vlada želi zato v desetih letih podvojiti trgovino z državami zunaj ZDA. Evropa je pri tem najpomembnejša realna alternativa.
Evropa je že drugi najpomembnejši kanadski trg
Povezovanje se ne začenja iz nič.
EU je za ZDA že zdaj druga največja trgovinska partnerica Kanade. Leta 2025 je trgovina z blagom med Kanado in EU dosegla 81,5 milijarde evrov, kar je 76 odstotkov več kot pred začetkom začasne uporabe sporazuma CETA leta 2017. Trgovina s storitvami je dosegla še dodatnih 49 milijard evrov.
Toda CETA predvsem odstranjuje trgovinske ovire. Kanade ne vključuje v evropski enotni trg.
Prav tu se začne razlika med sedanjim odnosom in tem, kar bi lahko pomenila pridružena članica.
Kanadsko podjetje lahko danes zaradi CETA številne izdelke v Evropo izvozi brez carine. To še ne pomeni, da posluje pod enakimi pogoji kot podjetje iz Slovenije ali Nemčije. Še vedno obstajajo različni standardi, dovoljenja, certifikati in drugi postopki.
Globlja povezava bi lahko nekatere od teh ovir zmanjšala.
Kanada bi s tem dobila nekaj, kar je v sedanjem položaju zanjo bistveno pomembnejše od političnega naziva. Dobila bi lažjo pot do 450 milijonov evropskih potrošnikov.
Obramba že kaže, kako bi novi odnos lahko deloval
Najbolj konkreten primer prihodnjega odnosa že obstaja.
Kanada je junija postala prva neevropska država, vključena v evropski obrambni instrument SAFE. Program državam EU omogoča dostop do 150 milijard evrov posojil za skupna obrambna naročila, kanadski sporazum pa pod določenimi pogoji odpira ta naročila tudi kanadskim podjetjem in proizvodom.
Kanada tako ni postala članica EU, njena obrambna industrija pa je dobila dostop do dela sistema, ki je bil ustvarjen predvsem za krepitev evropske proizvodnje.
To je morda najboljši praktični prikaz tega, kaj bi lahko pomenila pridružena članica.
Na področjih, kjer imata obe strani skupen interes, bi Kanada lahko dobila skoraj notranji položaj. Na drugih področjih bi ostala zunanja država.
Za kanadske proizvajalce je korist jasna. Evropa v prihodnjih letih močno povečuje obrambne izdatke, zato dostop do evropskih naročil pomeni nove kupce in dolgoročnejša naročila.
Korist ima tudi Evropa. Namesto da bi bila njena obrambna industrija omejena predvsem na proizvodne zmogljivosti znotraj Unije, lahko v dobavne verige vključi še kanadske tovarne, tehnologijo in surovine.
Evropa od Kanade želi predvsem tisto, česar sama nima dovolj
Največji evropski interes pa verjetno niso kanadski potrošniki.
So kanadske surovine.
Kanada je med petimi največjimi proizvajalkami enajstih kritičnih mineralov. Je največja svetovna proizvajalka kalijeve soli, druga največja proizvajalka urana ter pomembna proizvajalka niklja, kobalta, aluminija, paladija in drugih surovin.
To so materiali, brez katerih ni baterij, električnih omrežij, avtomobilov, elektronike, orožja in številnih drugih tehnologij.
Za Evropo je njihovo poreklo postalo strateško vprašanje. EU želi zmanjšati odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah, podobno kot je po ruski invaziji na Ukrajino zmanjševala energetsko odvisnost od Rusije.
Kanada je pri tem skoraj idealen partner. Ima ogromne zaloge surovin, razvito rudarsko industrijo in tesne politične odnose z evropskimi državami.
Dober primer je uran.
Kanada je druga največja proizvajalka urana na svetu, njene znane zaloge pa ob sedanji proizvodnji zadostujejo za najmanj pet desetletij. Približno 90 odstotkov proizvodnje izvozi. Leta 2024 je 39 odstotkov kanadskega izvoza urana končalo v Evropi.
Ko Evropska komisija govori o večji vlogi jedrske energije in zmanjševanju nevarnih zunanjih odvisnosti, Kanada zato ni samo še ena trgovinska partnerica.
Je možen odgovor na del evropskega problema.
Kanada bi lahko dobila dostop, ne pa glasovalne pravice
Novi status pa Kanade najverjetneje ne bi postavil ob bok Sloveniji ali drugim članicam.
Po sedanji evropski ureditvi Svet EU sestavljajo predstavniki držav članic, ki imajo glasovalne pravice. Evropski parlament pa zastopa državljane Unije in sedeže deli med članice. Brez spremembe pogodb Kanada zato ne bi dobila svojega glasu v Svetu ali poslancev v Evropskem parlamentu.
Tudi polnopravno članstvo po veljavnih pravilih ni preprosta možnost. 49. člen Pogodbe o Evropski uniji določa, da lahko za članstvo zaprosi evropska država. Kanada tega pogoja ne izpolnjuje.
To pa ne pomeni, da ji EU ne more ponuditi zelo širokega sporazuma.
Evropske pogodbe že omogočajo posebne pridružitvene sporazume s tretjimi državami, ki lahko vključujejo medsebojne pravice, obveznosti, skupne ukrepe in posebne postopke.
Prav tako bi lahko EU in Kanada ustanovili skupne organe, v katerih bi odločali o področjih, ki bi jih zajemal njun sporazum.
Razlika bi bila pomembna. Kanada bi lahko soodločala o skupnem kanadsko evropskem obrambnem ali raziskovalnem programu, ne bi pa odločala o zakonu, ki ga mora nato izvajati Slovenija.
Več Evrope bi za Kanado pomenilo tudi več evropskih pravil
V tem je tudi največji možni zaplet.
Če Kanada želi več dostopa do evropskega trga, bo EU v zameno zahtevala več spoštovanja evropskih pravil.
To za državo, katere gospodarstvo je desetletja prilagojeno ZDA, ni majhna stvar.
Kanadska in ameriška avtomobilska industrija sta denimo tako prepleteni, da lahko sestavni deli med proizvodnjo večkrat prečkajo mejo. Če bi Kanada začela na posameznih področjih prevzemati evropske standarde, bi morala paziti, da si hkrati ne oteži trgovine z državo, kamor še vedno odide več kot sedem desetin njenega izvoza.
Reuters med možnimi ovirami za globlje povezovanje izpostavlja tudi področja, ki jih Kanada tradicionalno močno varuje, med drugim mlečno industrijo in telekomunikacije.
Zato novi odnos skoraj gotovo ne bo kopija norveškega modela.
Norveška je vključena v večino evropskega enotnega trga in v zameno prevzema velik del evropske zakonodaje. Kanada želi bolj selektiven odnos. Zelo blizu EU pri obrambi, surovinah, raziskavah in tehnologiji, precej bolj samostojna pa tam, kjer bi vključevanje zahtevalo večji poseg v njena domača pravila.
Obe strani iščeta isto stvar na različnih koncih sveta
Prav tu se pokaže, zakaj je predlog precej več kot diplomatska gesta.
Kanada je ugotovila, da je nevarno, če skoraj tri četrtine izvoza končajo v eni državi.
Evropska unija je v zadnjih letih ugotovila nekaj podobnega. Prevelika odvisnost od Rusije pri energiji je postala varnostni problem. Odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah je postala industrijsko tveganje. Pri obrambi in delu napredne tehnologije želi Evropa zmanjšati tudi svojo odvisnost od ZDA.
Kanada ima veliko tega, kar Evropa išče. Surovine, energijo, obrambno industrijo, kapital in politično stabilnega partnerja.
Evropa pa ima tisto, kar trenutno potrebuje Kanada. Velik trg, ki ji lahko pomaga zmanjšati preveliko izpostavljenost ameriškemu gospodarstvu.
Zato je pomembneje od vprašanja, kako se bo novi status imenoval, kaj bo Kanada z njim dejansko dobila.
Če bo dobila lažji dostop do evropskih naročil, raziskav, tehnologije in posameznih delov enotnega trga, bo lahko del gospodarstva preusmerila čez Atlantik, ne da bi se morala gospodarsko ločiti od ZDA.
Če bo Evropa v zameno dobila zanesljivejši dostop do kanadskih mineralov, energije in industrijskih zmogljivosti, bo zmanjšala nekatere odvisnosti, ki jih danes sama označuje za nevarne.
Pridruženo članstvo bi tako lahko postalo predvsem dogovor med dvema stranema, ki sta iz različnih razlogov prišli do podobnega sklepa. V svetu trgovinskih vojn in vse ostrejše tekme za surovine je lahko prevelika odvisnost od enega partnerja dražja od tesnejšega povezovanja z novim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
