Sodišče v Haagu Thacija zaradi vojnih zločinov obsodilo na 25 let zapora
Sodišče v Haagu je nekdanjega kosovskega predsednika Hashima Thacija zaradi vojnih zločinov obsodilo na 25 let zapora.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Posebno sodišče v Haagu je razglasilo sodbo nekdanjemu kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju, nekdanjima predsednikoma kosovskega parlamenta Kadriju Veseliju in Jakupu Krasniqiju ter nekdanjemu poslancu Rexhepu Selimiju. S tem se je končal dolgotrajen sodni proces proti štirim vodilnim predstavnikom nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK).
Tožilstvo je zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med vojno na Kosovu od februarja 1998 do junija 1999, ko se je OVK proti silam Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) borila za neodvisnost Kosova, za vsakega od njih zahtevalo po 45 let zapora. Obrambna je zahtevala oprostilno sodbo.
Sodišče v Haagu je Thacija spoznalo za krivega umorov, mučenja, okrutnega ravnanja in nezakonitega pridržanja ter ga zaradi vojnih zločinov obsodilo na 25 let zapora. Zaradi vojnih zločinov je na visoke zaporne kazni obsodilo tudi preostale vodilne predstavnike nekdanje OVK. Krasniqija je tako kot Thacija obsodilo na 25 let zapora, Veselija na 18 let, Selimija pa na 13 let zapora.
Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu je vse štiri obtožene v okviru skupnega zločinskega podviga spoznalo za krive nezakonitega pridržanja 385 ljudi, okrutnega ravnanja z 49 osebami, mučenja 303 oseb ter umora 96 ljudi. Veselija in Krasniqija je spoznalo tudi za kriva protipravnega oziroma samovoljnega odvzema prostosti. Četverice pa ni spoznalo za krive zločinov proti človečnosti. Gre za prvostopenjsko razsodbo, na katero se lahko pritožijo.
Sodni senat je ugotovil, da so bili številni pridržani izpostavljeni hudemu fizičnemu in psihičnemu nasilju. Nekaterim so med zlorabami pulili nohte in lomili ude, številni so bili pretepeni tako hudo, da niso mogli stati, nekateri pa so umrli za posledicami poškodb. Po besedah predsedujočega sodnemu senatu Charlesa Smitha imajo številne žrtve še danes trajne posledice.
Zločini, ki jih ni obravnavalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Obtožnica jih je med drugim bremenila, da so bili kot člani vodstva OVK odgovorni za preganjanje, nezakonito zapiranje in pridržanje, okrutno ravnanje, mučenje in umore med vojno na Kosovu in po njej. Vsi štirje so zanikali krivdo.
Vojna na Kosovu je zahtevala okoli 13.000 življenj in se je končala po Natovem bombardiranju takratne ZRJ, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova. Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu so v Haagu ustanovili leta 2015 za obravnavo zločinov pripadnikov OVK med vojno in po njej. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer delo končalo decembra 2017. Delovanje sodišča financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema.
Protesti v Haagu in Prištini
V podporo obtožencem se je na trgu v Haagu zbralo več tisoč Albancev iz vse Evrope, ki jim je policija preprečila, da bi prišli do sodišča. Po izreku sodbe, ki so jo spremljali v živo in z jeznimi vzkliki, je prišlo do manjšega konflikta med protestniki in policijo, ki je proti njim uporabila solzivec in pendreke. Nato so se mirno razšli.
V središču Prištine pa so se danes zbrali podporniki nekdanje OVK z njenimi zastavami. Izrek sodbe so spremljali tudi na velikem zaslonu, kjer so zbrani z ovacijami pospremili navedbe sodnika, da četverica obtoženih ni zagrešila zločinov proti človečnosti in da je bil njihov cilj neodvisnost Kosova.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
