Rabljeno stanovanje je v letu »zaslužilo« več kot povprečen Slovenec
Modelno stanovanje je v letu pridobilo več kot dvanajstkratnik zadnje povprečne neto plače. Preverite, koliko so pridobile različne nepremičnine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Modelna vrednost rabljenega stanovanja, ki je bilo pred letom vredno 200.000 evrov, se je povečala za 21.400 evrov. To je več od dvanajstih zadnjih povprečnih neto plač.
Za lastnika pomeni papirnati dobiček, za kupca pa cilj, ki mu je v enem letu pobegnil za 12,7 mesečne plače.
Lastnik rabljenega stanovanja, vrednega 200.000 evrov, je moral za primerljiv prirast premoženja delati nekaj manj kot leto dni.
Njegova nepremičnina je namreč na papirju v istem obdobju pridobila več, kot povprečen zaposleni zasluži v dvanajstih mesecih.
Rabljena stanovanja so se med prvim četrtletjem lani in prvim četrtletjem letos podražila za 10,7 odstotka, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada.
Če bi stanovanje sledilo nacionalnemu indeksu, bi njegova modelna vrednost zrasla z 200.000 na 221.400 evrov.
Prirast bi torej znašal 21.400 evrov.
Dvanajst plač ne bi zadoščalo
Zadnja objavljena povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je maja znašala 1.680,80 evra. Če jo preračunamo na dvanajst mesecev, dobimo 20.169,60 evra. Modelno stanovanje je tako v enem letu pridobilo 1.230 evrov več.
Primerjava z dejansko povprečno plačo za celotno leto 2025 pokaže še večjo razliko. Povprečna mesečna neto plača je lani znašala 1.602,05 evra, kar v dvanajstih mesecih nanese 19.224,60 evra. Rast vrednosti stanovanja jo je presegla za 2.175 evrov.
Povedano drugače, 21.400 evrov ustreza 12,7 zadnje povprečne neto plače. Zaposleni bi moral torej več kot leto dni nameniti vsak evro plače in vmes ne bi smel porabiti ničesar, da bi ujel samo enoletno podražitev stanovanja.
Pri tem primerjava uporablja povprečno plačo, ki je večina zaposlenih sploh ne dosega.
SURS je za maj izračunal, da je ob preračunu na polni delovni čas 64,7 odstotka zaposlenih prejelo bruto plačo, nižjo od povprečne.
Največ so na papirju pridobile nove hiše
Cene vseh stanovanjskih nepremičnin so se v enem letu zvišale za 9,3 odstotka, vendar rast ni bila enaka v vseh delih trga. Najbolj so se podražile nove družinske hiše, najmanj pa nova stanovanja.
Spodnji izračun predpostavlja, da je bila vsaka nepremičnina v prvem četrtletju 2025 vredna 200.000 evrov in da se je njena vrednost nato gibala skladno z nacionalnim indeksom.
| Vrsta nepremičnine | Medletna rast cen | Modelna vrednost po enem letu | Papirnati prirast | Prirast v povprečnih neto plačah |
|---|---|---|---|---|
| Nova družinska hiša | 11,9 % | 223.800 € | 23.800 € | 14,2 |
| Rabljeno stanovanje | 10,7 % | 221.400 € | 21.400 € | 12,7 |
| Rabljena družinska hiša | 9,1 % | 218.200 € | 18.200 € | 10,8 |
| Novo stanovanje | 6,2 % | 212.400 € | 12.400 € | 7,4 |
Vir podatkov: SURS. Izračun temelji na majski povprečni neto plači in modelni začetni vrednosti 200.000 evrov.
Cene rabljenih stanovanj so tako rasle skoraj dvakrat hitreje od neto plač.
Majska neto plača je bila medletno višja za 5,6 odstotka, rabljena stanovanja pa so se podražila za 10,7 odstotka.
Celo nova stanovanja, ki so se med vsemi skupinami podražila najmanj, so s 6,2-odstotno rastjo nekoliko prehitela plače.
V Mariboru 35.000 evrov, v Ljubljani 12.600
Državno povprečje skriva še večje razlike med posameznimi deli Slovenije. Cene rabljenih stanovanj v Ljubljani so se medletno zvišale za 6,3 odstotka, v Mariboru pa za 17,5 odstotka.
Če ponovno uporabimo modelno začetno vrednost 200.000 evrov, bi stanovanje v Ljubljani pridobilo 12.600 evrov, stanovanje v Mariboru pa kar 35.000 evrov.
| Območje | Medletna rast rabljenih stanovanj | Prirast pri modelni vrednosti 200.000 € |
|---|---|---|
| Maribor | 17,5 % | 35.000 € |
| Slovenija brez Ljubljane in Maribora | 11,0 % | 22.000 € |
| Ljubljana | 6,3 % | 12.600 € |
Razkorak se je nadaljeval tudi na začetku letošnjega leta. V prvem četrtletju so se rabljena stanovanja v Mariboru podražila za 5,5 odstotka, drugod po Sloveniji brez obeh največjih mest za štiri odstotke, v Ljubljani pa so se pocenila za 0,3 odstotka.
Za lastnika dobiček, za kupca dodatna ovira
Ista številka ima povsem drugačen pomen glede na to, na kateri strani trga je posameznik.
Lastniku rast cen povečuje vrednost premoženja in lahko olajša dostop do financiranja. Kupcu pa se je modelno stanovanje v enem letu oddaljilo za 21.400 evrov.
Če bi banka zahtevala 20 odstotkov lastnih sredstev, bi moral kupec za 200.000 evrov vredno stanovanje zagotoviti 40.000 evrov.
Po 10,7-odstotni podražitvi bi za enak delež potreboval 44.280 evrov. Samo zahtevani lastni vložek bi se tako povečal za 4.280 evrov.
Rast cen je presegla tudi evropsko povprečje. Eurostat je za prvo četrtletje izračunal, da so se stanovanjske nepremičnine v EU medletno podražile za 5,1 odstotka.
Slovenska 9,3-odstotna rast je bila skoraj dvakrat višja. Eurostat je rast cen ugotovil v 25 od 26 držav, za katere je imel podatke.
Trg ob tem ni obstal. Kupci so v prvem četrtletju opravili 2.512 nakupov rabljenih stanovanj in hiš, približno toliko kot v povprečnem lanskem četrtletju.
Za vse stanovanjske nepremičnine skupaj so odšteli 499,4 milijona evrov.
Dobiček obstaja samo na papirju
Izračun ne pomeni, da je vsak lastnik stanovanja dejansko zaslužil 21.400 evrov. SURS spremlja povprečno spreminjanje cen primerljivih nepremičnin, ne vrednosti posameznega stanovanja.
Na končni rezultat vplivajo lokacija, velikost, starost, stanje in druge lastnosti nepremičnine.
Lastnik denarja tudi nima na računu. Prirast bi lahko unovčil šele s prodajo, pri čemer bi moral upoštevati stroške, morebitni davek, vzdrževanje in financiranje.
Če bi prodano stanovanje nadomestil s primerljivim, bi ga na drugi strani pričakala prav tako višja cena.
Toda modelni izračun kljub omejitvam razkrije bistvo. Vrednost stanovanjskega premoženja raste hitreje od dohodka iz dela.
Kdor je stanovanje že imel, je v enem letu na papirju pridobil več kot povprečno letno neto plačo.
Kdor ga šele kupuje, pa mora isti razkorak nadomestiti z več prihranki, višjim posojilom ali cenejšo nepremičnino.
Tudi Banka Slovenije ugotavlja, da več kazalnikov kaže na precenjenost stanovanjskih nepremičnin, čeprav različni modeli ne dajejo enotnega odgovora.
Novi podatki medtem kažejo, da se razkorak med lastniki in kupci še naprej povečuje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
