Von der Leyen obžaluje odločitev Slovenije, ki je podprla Izrael
Evropski »4. člen«, strožja pravila za otroke na spletu, možnost upočasnitve najzmogljivejšega AI, tesnejša povezava s Kanado in ostrejši odnos do Kitajske. Predsednica Komisije je predstavila širok načrt za bolj samostojno Evropo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Usoda Evrope mora ostati v rokah Evropejcev.« S tem sporočilom je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu začrtala smer, v katero želi Evropsko unijo usmeriti v prihodnjem letu. Evropo je opisala kot močnejšo, a hkrati bolj negotovo kot kadarkoli doslej. V skoraj dveurnem govoru je napovedala konkretne posege na področju varnosti, gospodarstva, umetne inteligence, migracij in družbenih omrežij, velik del nastopa pa namenila tudi Ukrajini, Palestini in širitvi Unije.
Osrednja nit govora je bila evropska neodvisnost. Von der Leyen želi Unijo, ki bo manj odvisna od tujih energentov in surovin, sposobnejša braniti svoje ozemlje in gospodarstvo ter pripravljena ukrepati tudi takrat, ko mednarodna pravila sama po sebi ne zagotavljajo več varnosti.
»Drugi kitajski šok je že tukaj«
Prvi velik poudarek je namenila gospodarstvu. Visoke cene energije in financiranja po njenih besedah še naprej zavirajo evropska podjetja, odgovor pa vidi v hitrejšem enotnem trgu, krajših postopkih za naložbe in zmanjševanju birokracije.
Posebej ostro je govorila o Kitajski. Evropski trgovinski primanjkljaj s Kitajsko po njenih besedah dosega približno milijardo evrov na dan.
»Nekateri pravijo, da je pred nami drugi kitajski šok. V resnici je že tukaj,« je dejala in opozorila na pritisk na evropsko industrijo. Napovedala je uporabo trgovinskih instrumentov, če dialog s Pekingom ne bo prinesel bolj uravnoteženih odnosov. Komisija želi zmanjšati tudi odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah, ki jih Evropa potrebuje za baterije, čipe, električne avtomobile in obrambno industrijo.
Podobno želi zmanjšati energetsko odvisnost. Von der Leyen je ob obnovljivih virih izrecno izpostavila tudi jedrsko energijo, biometan in druge domače vire. Do leta 2040 želi Komisija približno podvojiti delež električne energije v evropski porabi, kar bi lahko račun za uvoz fosilnih goriv zmanjšalo za približno 260 milijard evrov na leto.
Evropski »4. člen«
Ena najpomembnejših političnih novosti je predlog lastnega evropskega mehanizma za varnostne krize.
Von der Leyen je opozorila, da so kibernetski napadi, sabotaže, požigi in vdori brezpilotnih letalnikov vse pogostejši. »Hibridne grožnje so vse manj hibridne in vse manj samo grožnje,« je dejala.
Komisija želi zato vzpostaviti nekakšen evropski 4. člen, po vzoru mehanizma zveze Nato. Če bi država članica ocenila, da je njena varnost resno ogrožena, bi lahko sprožila protokol, po katerem bi se članice EU sestale in uskladile skupen odziv. Šlo bi predvsem za incidente, ki še ne dosegajo ravni neposrednega vojaškega napada.
Predlagala je tudi Evropski varnostni svet, v katerega bi poleg članic Unije vključili tesne partnerice, kot so Združeno kraljestvo, Kanada, Norveška in Ukrajina.
»Evropa bo branila vsak kvadratni meter svojega ozemlja,« je dejala.
Ukrajini še več pomoči
Posebno pozornost je namenila Ukrajini, ki jo po njenih besedah čaka »najtežja zima vojne«. EU bo okrepila humanitarno in energetsko pomoč ter ukrajinsko zračno obrambo.
Von der Leyen je izpostavila nedavno odločitev, ki Ukrajini omogoča nakup ključne opreme za ameriške sisteme Patriot. Naslednje izplačilo v višini 3,2 milijarde evrov ji bo med drugim omogočilo dodatne nakupe za zračno obrambo.
Dolgoročno pa želi Komisija zmanjšati odvisnost od enega dobavitelja. Z Ukrajino namerava razvijati cenovno dostopnejše evropske sisteme zračne in protiraketne obrambe ter povečati skupne projekte evropskih in ukrajinskih obrambnih podjetij.
Pri sankcijah proti Moskvi je poudarila, da odgovor niso nujno vedno novi paketi. Več pozornosti želi nameniti zapiranju vrzeli in dejanskemu izvajanju že sprejetih sankcij.
Kritika, ki je merila tudi na Slovenijo
Von der Leyen je bila pri Palestini precej neposredna. Izraelski projekt E1, ki bi z več kot 1200 novimi naseljenskimi stanovanji dodatno razdelil Zahodni breg in otežil vzpostavitev palestinske države, je označila za nesprejemljivega. Takoj zatem je izrazila obžalovanje, da države članice niso zmogle enotnega evropskega odziva.
Njene besede so neposredno zadevale tudi Slovenijo. Prav Janševa vlada je avgusta blokirala skupno izjavo vseh 27 članic EU proti projektu E1. Ker je bilo za izjavo potrebno soglasje vseh držav, jo je lahko visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas na koncu objavila le v svojem imenu. Slovensko zunanje ministrstvo je veto takrat potrdilo in pojasnilo, da nova skupna izjava po oceni vlade »ne bi prinesla dodane vrednosti«.
Von der Leyen Slovenije ni poimensko izpostavila, toda povezava je bila jasna. Govorila je prav o projektu, pri katerem je Slovenija nekaj tednov prej preprečila skupno evropsko stališče, in opozorila, da razdeljena Evropa na dogajanje ne more učinkovito vplivati. »Ko je Evropa razdeljena, ne more spremeniti ničesar,« je dejala.
Premier Janez Janša je slovenski veto takrat zagovarjal z oceno, da EU Izrael obsoja nesorazmerno pogosto in da takšne izjave ne prispevajo k reševanju konflikta.
Brez družbenih omrežij do 13. leta
Med najbolj konkretnimi napovedmi celotnega govora so nova pravila za otroke na spletu.
Von der Leyen je opozorila, da mladi Evropejci pred zasloni preživijo od štiri do šest ur na dan, platforme pa so zasnovane tako, da jih pri vsebinah zadržujejo čim dlje.
»Priča smo veliki ugrabitvi naših otrok. Njihove pozornosti, njihove osredotočenosti, njihovih misli,« je dejala.
Komisija bo v četrtek predstavila akt za otroke. Po napovedanem sistemu otroci do 13. leta družbenih omrežij ne bi smeli uporabljati. Med 13. in 15. letom bi bili dovoljeni le omejeni računi pod nadzorom staršev, uporaba pa bi bila omejena na eno uro na dan. Za mladoletnike med 15. in 18. letom bi morale platforme zagotoviti posebej varno zasnovo.
Komisija namerava odgovornost močneje prenesti na tehnološka podjetja.
»Obračamo dokazno breme. Zdaj bodo morale platforme dokazati, da so varne,« je dejala von der Leyen.
Napovedala je tudi ukrepe proti funkcijam, ki povzročajo zasvojenost, širjenju ekstremnih vsebin med otroki in ustvarjanju seksualiziranih podob mladoletnic z umetno inteligenco.
Nova izredna pravila, če bi migracije postale orožje
Von der Leyen je napovedala nov evropski mehanizem za izredne migracijske razmere. Sprožil bi se le ob vnaprej določenih pogojih, predvsem kadar bi tretje države ali drugi akterji množično premikanje ljudi namerno uporabljali kot sredstvo pritiska na EU.
Državam bi v takšnih primerih za omejen čas omogočil odstopanje od nekaterih običajnih postopkov. Hkrati je von der Leyen poudarila, da mora EU spoštovati temeljne pravice, vendar po njenih besedah »Evropejci odločamo, kdo pride v našo Unijo in pod kakšnimi pogoji«. Napovedala je tudi nadaljnjo krepitev Frontexa.
Pri umetni inteligenci tudi možnost upočasnitve
Evropa želi biti pri umetni inteligenci konkurenčna, vendar von der Leyen meni, da bo pri najzmogljivejših modelih morda treba tudi upočasniti razvoj, če varnostni sistemi ne bodo dohajali njihovih sposobnosti.
Vodilne laboratorije namerava povabiti na pogovore o ocenjevanju modelov, varnosti in tveganjih naprednih sistemov. Komisija želi pri tem sodelovati tudi s Kanado in Združenim kraljestvom.
Hkrati pa noče, da bi se Evropa umaknila iz tehnološke tekme. Umetno inteligenco želi spraviti »z zaslonov v realno gospodarstvo«, predvsem v zdravstvo, promet, kmetijstvo, industrijo ter obrambo in vesolje.
»Želim, da umetna inteligenca pomaga mojemu zdravniku. Ali želim, da je moj zdravnik robot? Nikakor,« je njen pogled strnila von der Leyen.
Načrt za vročinske valove in evropska gasilska flota
Podnebne spremembe je označila za drugo veliko prelomnico. Letošnje poletje je poimenovala »poletje resnice« in opozorila na vročinske valove, požare, izgubo pridelkov in pomanjkanje vode.
Komisija želi določiti 100 območij Evrope, ki so najbolj izpostavljena podnebnim tveganjem, ter pripraviti evropski načrt za vročinske valove z boljšimi sistemi opozarjanja, zdravstveno pripravljenostjo in hlajenjem mest.
Po letošnjih požarih želi preveriti tudi možnost oblikovanja evropske gasilske flote.
Zahodnemu Balkanu časovni načrti, Srbiji ostro opozorilo
Za Slovenijo je pomemben tudi del govora o širitvi Evropske unije. Von der Leyen je napovedala, da bo Komisija za najnaprednejše kandidatke pripravila časovne načrte približevanja članstvu. Posebej je omenila Ukrajino, Moldavijo in Zahodni Balkan, vendar poudarila, da bo napredovanje še naprej odvisno od reform in izpolnjevanja meril.
Pri tem je zelo neposredno naslovila Srbijo.
»Zgrožena sem bila nad podobami pogreba Ratka Mladića v Beogradu,« je dejala. Mladić je umrl med prestajanjem dosmrtne kazni zaradi genocida v Srebrenici ter drugih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
»Za poveličevanje vojnih zločincev v Evropski uniji preprosto ni prostora.«
EU je podobno opozorilo Beogradu poslala že neposredno ob Mladićevem pogrebu, ko je poudarila, da poveličevanje vojnih zločincev, zanikanje genocida in zgodovinski revizionizem niso združljivi z evropskimi vrednotami niti s potjo držav kandidatk v EU.
Kanada kot prva »pridružena članica«
Med najbolj nepričakovanimi predlogi govora je bilo tesnejše povezovanje s Kanado. Von der Leyen je kanadskemu premierju Marku Carneyju, ki je govor spremljal v dvorani, ponudila možnost, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije.
Takšen status danes v evropskih pogodbah sploh ne obstaja, zato za zdaj še ni jasno, kakšne pravice in obveznosti bi prinesel. Predlog je kljub temu pomemben premik v evropskem razmišljanju o odnosih z državami zunaj Unije.
Von der Leyen si želi, da bi EU in Kanada tesneje povezali obrambno industrijo ter sodelovali pri energiji, kritičnih surovinah, umetni inteligenci, kvantnih tehnologijah in Arktiki.
Če je bilo mogoče njen skoraj dveurni govor strniti v eno sporočilo, je bilo to precej preprosto. Evropa po njenem ne more več računati, da bodo njeno varnost, energijo, tehnologijo ali gospodarski položaj zagotavljali drugi.
»Vzemimo svojo prihodnost spet v svoje roke,« je dejala ob koncu govora in nato trikrat ponovila: »Naj živi Evropa.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
