Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Seneno zaenkrat kot butična tržna niša


Senka Dreu
14. 8. 2020, 21.37
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Da je brez silaže mogoče doseči odlične rezultate reje, so prepričani zagovorniki hranjenja goveda po pravilih »seneno«, ki so združeni v Zavodu Seneno. Njihove živali ne jedo nič silaže in malo močnih krmil. Kot v časih naših babic in dedkov imajo na jedilniku večinoma seno, poleti pa se pasejo. Sliši se prijazno do živali, ekološko, tudi nostalgično. Pa je tudi ekonomično?

1597329523_sd-krave.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Dejstvo je, da je bilo seno v preteklosti najpomembnejša zimska krma za krave molznice. Starejši znajo povedati, da sta bila tisto mleko in meso tudi boljšega okusa, kot sta danes, ko krave zunaj pašne sezone večinoma jedo silirano hrano. Odkar so s konvencionalne reje prešli na seneno, ugotavljajo člani Zavoda Seneno, na njihovih kmetijah ni več neprijetnega vonja po silaži, ampak samo še vonj po senu vrhunske kakovosti. Peter Apat s Turistične kmetije Apat iz Šoštanja, ki je postala prvi pridelovalec s certifikatom Seneno mleko v Šaleški dolini, pravi, da je bila odločitev za seneno pridelavo povsem osebna, vanjo pa ga je vodila želja, da naredi nekaj za svoje otroke in njihovo prihodnost.

Krave se počutijo bolje

»Če kravam ponudite najboljšo silažo in najboljše seno, bodo vedno najprej pojedle seno. To je zelo pomemben znak, kaj jim je bolj všeč. Živali jedo krmo, ki jo imajo najraje, vi pa dobite meso oziroma izdelke najboljše kakovosti. Tudi zdravje naših krav se je ob prehodu na krmljenje brez silaže izboljšalo. Krave so v zelo dobri kondiciji in imajo zanemarljivo malo težav s parklji.«

Vrnitev k staremu načinu kmetovanja in prizadevanje za ekološko pridelavo je v izbiro sena kot edine prehrane živali vodila tudi prleški kmetiji Zadravec od Miklavža pri Ormožu in Kosec iz Ivanjkovcev, ki prodajata seneno meso. »Na naši kmetiji se od nekdaj nagibamo k proizvodnji zdrave hrane, saj se zavedamo, da je to zelo pomembno za ohranjanje zdrave populacije. Veliko znanja smo črpali od naših prednikov in bili med prvimi v Sloveniji, ki smo leta 1999 vstopili v ekološko kmetovanje,« pripoveduje Matej Zadravec. »Kasneje smo opustili še silažo in povem lahko, da se živali od takrat počutijo bolje. Šli smo še korak naprej in zgradili razsekovalnico, pakirnico, hladilnico in zorilnico za naše meso, saj so se pojavili kupci z visokimi standardi.« Na kmetiji Kosec so pred leti prenehali mlečno proizvodnjo in se zaradi velikega deleža travinja in površin v območju z omejenimi možnostmi usmerili v ekološko kmetovanje.

Sušenje preveč odvisno od vremena

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.