Mateja Jordovič Potočnik

Saša, ste kdaj razmišljali, da bi bilo vaše življenje lažje, če ne bi imeli petih otrok?

Ja, seveda sem! Spomnim se, da je hčerka, ko je bila še mlajša, prišla domov in rekla: »Mami, ena sošolka gre z družino za počitnice v Afriko, drugi pa na Tajsko.« Mene je stisnilo – kaj jaz sploh lahko ponudim svojim otrokom? Kako naj vseh pet otrok peljem na tako potovanje, ko pa sem samohranilka!

Takrat mi je bilo res hudo in sem si zadala, da bom nekoč otroke peljala na potovanje, ki si ga bodo zapomnili za vse življenje.

In ker vem, kako lahko uresničujemo svoje sanje, sem tudi to vizijo postavila zase. Leta 2020, tik pred korono, smo res odšli za tri tedne v Ameriko. Potovali smo po parkih, bili na vzhodni in zahodni obali … To je bilo nepozabno potovanje. S tem sem dokazala sebi, da je vse možno. Da to, da sem samohranilka, ni ovira, ampak le ena od omejitev, ki sem ji sama nasedala. Ko sem rekla, ne, jaz tudi lahko, je šlo. Na drugačen način, ampak je šlo.

Mateja J. Potočnik

Ste se kdaj zaradi teh omejitev počutili kot zguba?

Velikokrat sem se počutila kot zguba. Predvsem po prvi in po drugi ločitvi. Družina je moja vrednota, in ko mi je razpadla, je bil to neposreden dokaz moje »nesposobnosti«. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem ta občutek po drugi ločitvi obrnila – ne v zmago, ampak v spoznanje. Ugotovila sem, da sem daleč od zgube: sem frajerka, pogumna, neverjetna! (smeh)

Včasih je lažje ostati v slabem odnosu kot oditi. Veliko družin ostane skupaj samo zato, ker nihče nima poguma oditi. Kako gledate na to?

Mi nismo v njihovi koži! Nikoli ne veš, kaj se dogaja v tistih ljudeh. Če ne zberejo poguma, je to pač stopnja, na kateri so. Nikogar ne smemo obsojati!

Tudi če kdo ostane iz koristoljubja, ker ima partner dobro plačo, drugi pa ne bi zmogel brez tega, je to njegova odločitev, njegova pot preživetja. Če lahko živi s tem in to sprejme – super. 

Drugo vprašanje pa so posledice za otroke. To se pokaže pozneje in marsikomu je žal za nazaj. Ampak itak smo za nazaj vsi pametni … (nasmešek)

Omenili ste, da so danes ljudje bolj zaprti vase, ampak tudi sicer je življenje drugačno. Se strinjate, da je danes vse težje? Tudi zato, ker imamo za vsako področje strokovnjake, ki drug drugemu nasprotujejo z argumenti.

Vsekakor. Dolgo sem se ukvarjala s hrano. In še vedno skorajda ne morem verjeti, kako ima lahko nekdo milijon argumentov, da je postenje super, pa da je prekinitveni post najboljši za telo, medtem ko drugi z enako močnimi argumenti razlagajo, da je to najslabše, kar lahko narediš. Da ne govorim o teh večnih temah – veganska prehrana, mesojedci, mleko … Enkrat je nekaj zdravo, drugič pravijo, da škodi … Potem sem začela poslušati sebe, svoje telo ...

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 11/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.