Je lahko premalo soli prav tako škodljivo kot preveč?
Sol velja za tihega sovražnika zdravja, a nova raziskovanja odpirajo vprašanje: ali lahko tudi prenizek vnos škoduje?
Desetletja smo poslušali isto sporočilo: jejte manj soli. A v zadnjih letih se v znanstvenih krogih in medijih pojavlja provokativno vprašanje: ali lahko tudi prenizek vnos soli škoduje zdravju? In ali smo morda pretiravali z opozorili?
Sol: sovražnik ali nujna sestavina življenja?
Sol, natančneje natrij, je za človeško telo nepogrešljiva. Omogoča ravnovesje tekočin, sodeluje pri prenosu hranil in kisika ter omogoča delovanje živčevja in mišic. Brez nje telo ne more normalno delovati.
Težava pa je v količini. Večina ljudi po svetu zaužije bistveno več soli, kot je priporočeno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča največ 5 gramov soli na dan, kar ustreza približno eni čajni žlički. Realnost je precej drugačna: povprečen dnevni vnos v Evropi in ZDA presega 8 gramov, globalno pa celo 10 gramov.
Skrita sol: večina je sploh ne zaznamo
Pomembno je vedeti, da le manjši del soli dodamo sami med kuhanjem ali pri mizi. Večina se skriva v predelani hrani: kruhu, sirih, omakah, juhah, mesnih izdelkih in pripravljenih jedeh. Zmedo dodatno povečuje dejstvo, da so na deklaracijah pogosto navedene vrednosti natrija, ne soli. Ker 1 gram natrija ustreza približno 2,5 grama soli, mnogi podcenjujejo svoj dejanski vnos.
Dokazi proti prekomernemu vnosu so jasni
Znanstveni konsenz glede prekomernega uživanja soli je močan. Visok vnos soli zvišuje krvni tlak, kar povečuje tveganje za možgansko kap, srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. WHO ocenjuje, da je prekomeren vnos natrija odgovoren za skoraj 2 milijona smrti letno.
Obsežne analize kažejo, da že dodatnih 5 gramov soli na dan pomembno poveča tveganje za možgansko kap in bolezni srca. Nasprotno pa zmanjšanje vnosa soli znižuje krvni tlak – učinek, ki je pri nekaterih ljudeh primerljiv celo z zdravili.
Zakaj se potem pojavljajo dvomi?
V zadnjem desetletju so nekatere opazovalne študije pokazale, da bi lahko zelo nizek vnos soli bil povezan z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Raziskovalci govorijo o tako imenovani krivulji v obliki črke J ali U: tveganje naj bi bilo povečano tako pri zelo visokem kot pri zelo nizkem vnosu.
Nekatere študije so kot optimalen navajale zmeren vnos, približno 3 do 6 gramov natrija na dan (kar ustreza 7,5–15 gramom soli). To je sprožilo val medijskih naslovov, da »premalo soli škoduje«.
Kritika: metodološke težave in napačni sklepi
Večina strokovnjakov za javno zdravje te zaključke zavrača ali vsaj močno relativizira. Opozarjajo na več ključnih težav:
- vnos soli je pogosto ocenjen z nezanesljivimi metodami (npr. enkratni vzorci urina),
- udeleženci študij so bili pogosto že bolni,
- nizkega vnosa soli v praksi skoraj nihče ne dosega,
- nekateri avtorji so imeli povezave z živilsko industrijo.
Po mnenju številnih kardiologov in epidemiologov ni prepričljivih dokazov, da bi zmanjšanje vnosa soli pri zdravih ljudeh povzročalo škodo. Nasprotno, znižanje krvnega tlaka se pojavi praktično pri vseh, le v različnem obsegu.
Sol ne vpliva na vse enako
Res pa je, da se ljudje razlikujemo po občutljivosti na sol. Na vpliv soli na krvni tlak vplivajo genetika, starost, telesna teža, etnična pripadnost in obstoječe bolezni. Nekateri so izrazito »solno občutljivi«, drugi manj.
To pa ne pomeni, da so splošna priporočila napačna. Javne zdravstvene smernice so namenjene populaciji kot celoti, in na tej ravni zmanjšanje vnosa soli nedvomno prinaša velike koristi.
Kaj torej pomeni za vsakdan?
Za večino ljudi je vprašanje »premalo soli« bolj teoretično kot praktično. Zaradi razširjenosti soli v predelani hrani je zelo težko zaužiti nevarno malo soli, tudi če je ne dodajamo pri kuhanju.
Ključna sporočila ostajajo jasna:
- zmanjševanje predelane hrane je najučinkovitejši način za znižanje vnosa soli,
- dodajanje soli pri mizi ima manjši vpliv, kot si mislimo,
- zmernost je pomembna, a strah pred »prenizkim« vnosom pri večini ljudi ni utemeljen.
