Pozor ob vročini: Ta pogosta zdravila lahko poleti postanejo nevarna
Ob visokih temperaturah lahko nekatera pogosta zdravila za tlak, depresijo ali sladkorno oslabijo naravno hlajenje telesa. Ste med ogroženimi?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se živo srebro povzpne nad kritično mejo, se kronični bolniki soočijo s tveganjem, ki ga pogosto spregledamo. Strokovnjaki opozarjajo, da v poletni pripeki nevarnost ne preži le s sonca, temveč tudi iz lekarne.
Nekatera zdravila, ki jih v Sloveniji vsakodnevno jemlje na desettisoče pacientov, lahko oslabijo naravne mehanizme hlajenja telesa, kar lahko vodi v hudo dehidracijo, kolaps in življenjsko nevarno vročinsko kap. Tudi NIJZ med posebej ogroženimi navaja bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, med njimi osebe s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, obolenji ledvic in duševnimi motnjami.
Nekatere skupine zdravil namreč neposredno posegajo v sposobnost telesa, da uravnava lastno temperaturo: vplivajo na znojenje, širjenje žil ter ravnovesje tekočin in elektrolitov.
Antidepresivi in antipsihotiki
Med bolj ogroženimi so pacienti s terapijo za duševno zdravje. Antidepresivi SSRI (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina) in triciklični antidepresivi (TCA) vplivajo na nevrotransmiterje v možganih, ob tem pa tudi na acetilholin, ki je ključen za delovanje žlez znojnic.
Pri delu uporabnikov ta zdravila znojenje zmanjšajo in telesu onemogočijo naravno ohlajanje, pri drugih pa ga povečajo, kar vodi v dehidracijo. Po pregledu kliničnih raziskav prekomerno znojenje doživlja približno desetina, po nekaterih podatkih celo do petine uporabnikov, poroča Healthline. SSRI poleg tega motijo delovanje hipotalamusa, telesnega termostata.
Še večje tveganje prinašajo antipsihotiki (za zdravljenje psihoz, shizofrenije in bipolarne motnje). Z blokiranjem dopamina oslabijo sposobnost hipotalamusa, da prepozna toploto in žejo, zato človek sploh ne začuti, da se pregreva. Posledica so padec tlaka, upočasnjeno delovanje srca in zmanjšano znojenje.
Zdravila za srce in diuretiki
Beta-blokatorji upočasnjujejo srčni utrip in zmanjšujejo pretok krvi proti koži, zato telo težje oddaja toploto. Diuretiki (zdravila za odvajanje vode) povečujejo izločanje seča in lahko med vročino povzročijo kritično pomanjkanje elektrolitov ter upad tekočine v krvi.
Ko telesu zmanjka vode, se znojenje ustavi, tlak pa lahko pade tako nizko, da povzroči vrtoglavico ali omedlevico, predvsem ob nenadnem vstajanju. Podobno tveganje prinašata pogosto predpisana ramipril in losartan.
Inzulin in stimulansi
Sladkorni bolniki se soočajo z dvojno težavo. Visoke temperature širijo žile, zato se inzulin v kri absorbira hitreje kot običajno, kar poveča tveganje za hipoglikemijo, nevaren padec sladkorja. Past je v tem, da so simptomi nizkega sladkorja (drhtavica, znojenje, vrtoglavica) skoraj enaki simptomom toplotne izčrpanosti in jih je lahko zamenjati. Vročina lahko tudi poškoduje strukturo inzulina, zato ga je treba hraniti v hladilniku.
Tudi stimulansi za ADHD (na osnovi amfetaminov) pospešujejo metabolizem in dvigujejo telesno temperaturo, hkrati pa zmanjšujejo občutek utrujenosti, zato ljudje (pogosto mladostniki) ne opazijo, kako izčrpani so.
Zlata pravila za varno poletje
Najbolj ogroženi so starejši, kronični bolniki in tisti, ki jemljejo več zdravil hkrati. Če ste med naštetimi prepoznali svoja zdravila, upoštevajte naslednje.
Nikoli ne prekinjajte terapije na lastno pest. Samovoljno opuščanje lahko resno poslabša osnovno bolezen.
Pravilno shranjujte zdravila. Inzulin, inhalatorji za astmo in avtoinjektorji (kot je EpiPen) sodijo na hladno, stran od sonca. Temperature v avtomobilih lahko poleti hitro presežejo 50 stopinj Celzija, kar zdravila uniči. Na ustrezno shrambo zdravil ob vročini opozarja tudi NIJZ.
Pijte dovolj tekočine. Vodo pijte redno, še preden začutite žejo. Po priporočilih NIJZ zdrav človek potrebuje okoli liter in pol tekočine na dan, ob vročini pa približno dva litra. Ob predpisani omejitvi vnosa (bolezni srca ali ledvic) se o poletnem režimu posvetujte z zdravnikom.
Poslušajte svoje telo. Slabost, nenadna zmedenost, močna vrtoglavica ali prenehanje znojenja kljub vročini so jasen opozorilni znak. Takrat se nemudoma umaknite na hladno in po potrebi poiščite zdravniško pomoč.
