Najboljše sadje imamo na voljo doma
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj s slovenskimi sadjarji zasnovalo nacionalno kampanjo za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja. Kampanja je namenjena tudi promociji sadja in izdelkov iz sadja z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, ki zagotavlja nakup sadja, pridelanega in predelanega v Sloveniji, kratke verige med pridelovalcem in potrošnikom ter večjo prehransko neodvisnost v izrednih razmerah, ki smo jim trenutno priča.
Da imata lokalno pridelano sadje in zelenjava visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktivnih snovi, ki krepijo zdravje ljudi, zaradi krajšega časa med pridelovalcem in potrošnikom pa še višjo hranilno vrednost, poudarja Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Njegova kolegica Vida Turk Fajdiga pa dodaja: »Zaradi slabe prehranske pismenosti le malo otrok pa tudi odraslih podrobneje pozna priporočila za uživanje sadja in zelenjave. Oboje skupaj naj bi uživali vsak dan v količini od 450 do 600 gramov. Potrebna je tudi previdnost, saj sadni smutiji, sokovi, jogurti, sladkani kompoti, pretirano prekuhana zelenjava in drugi predelani izdelki niso ustrezno nadomestilo.«
Niti polovično samooskrbni
Na NIJZ še dodajajo, ljudje vedo, da sta sadje in zelenjava koristna za zdravje, manjka pa znanje, koliko ju pojesti na dan, zakaj je bolj pomembno uživati sveže, sezonsko in nepredelano sadje ipd. Zato so prepričani, da je treba ukrepati na več področjih, in sicer tako na področju cenovne dostopnosti do lokalno pridelane hrane, kakor na področju izobraževanja za spodbujanje zdravega prehranjevanja. In prav tem ciljem naj bi med drugim sledila pravkar začeta promocijska kampanja.
V Sloveniji sta sadovnjakom, tako intenzivnim kot ekstenzivnim, namenjena približno dva odstotka vse kmetijske zemlje v uporabi. Lani so površine sadovnjakov obsegale 10.764 hektarjev, kar pomeni, da so v primerjavi z zadnjim desetletjem porasle za 17 %. Ekstenzivni sadovnjaki so obsegali 6.500 hektarjev ali 60 % vseh sadovnjakov, intenzivni sadovnjaki pa rastejo na 4.300 hektarjev površin. Skupno so sadjarji lani pridelali 89.023 ton sadja, od tega s 64.232 tonami največ jabolk, pa vendar gre za številke, ki so za 30 % nižje od desetletnega povprečja. Slovenci smo lani porabili 75,6 kilograma svežega oziroma 128,9 kilograma svežega in predelanega sadja na prebivalca. Stopnja samooskrbe s svežim sadjem je pri nas 43,7-odstotna, s kakršnimkoli sadjem, torej bodisi svežim bodisi predelanim, pa 29,6-odstotna. Lani smo uvozili 228.700 ton sadja, od tega 27.936 ton jabolk, obenem pa izvozili 114.945 ton sadja, od tega 29.310 ton jabolk.
Slovenska jabolka na voljo vse leto
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
