MP

Tega običaja pravzaprav sploh ne bi smeli imenovati setev božičnega žita, saj izvira kar lepo število stoletij nazaj.

Naši predniki so verjeli, da zelenje, postavljeno v jaslice, prinaša dober pridelek na njivah naslednje leto. Poskusimo, morda pa je to res.

Je setev zahtevna?

Setev seveda ni zahtevna, podobna je setvi mikrozelenjave, ki je zdaj postala zelo popularna. Saj pravzaprav to tudi je. Izbrati je treba nerazkuženo seme. S tem bo tudi naša zimska prehrana bogatejša.

Seme za setev božičnega žita lahko kupimo v trgovinah. A takrat je običajno razkuženo. V tem primeru je uporabno samo za okras, pojesti pa ga ne mi ne naši hišni ljubljenčki niti slučajno ne smemo. Zato pred setvijo preverite vrečico in poiščite žig na njej. Običajno je na spodnjem delu zadnje strani vrečice. Če nič ne piše, seme ni razkuženo. Seveda se skrbi izognete, če poiščete ekološko seme, a tega ni lahko najti, posebej na Ptuju ne.

Druga možnost pa je, da najdete seme pri kakšnem kmetu. Sama ga vedno izprosim, a to je veliko lažje v času žetve. Ime žito ljudje najpogosteje povežejo s pšenico, Štajerci pa še pogosteje z ržjo. Resnici na ljubo pa so naše babice najpogosteje sejale pšenico.

A popolnoma brez težav lahko uporabite seme ječmena, tritikale, ovsa ali rži. Sama sem predlani sejala ječmen. Morda je nekoliko svetlejši, a ima malo širše liste in je zelo lep. Rž pa je temnejša in ima ožje liste. Zato jo je treba sejati še gosteje. Če se odločite za domače seme, naj vendarle ne bo črne, sive, čudne ali neenakomerne barve ali pa celo neprijetnega vonja (po gnilem, po ribah).

MP

Kdaj ga sejemo?

Kot sem že napisala, setev božičnega žita po tradiciji poteka na tri godove treh zelo znanih svetnic. Že tile datumi povedo, da je bilo nekoč v prebivališčih naših prednikov veliko hladneje. Sama sem ugotovila, da je pri meni žito na božični večer in božič najlepše, če ga sejem med 15. in 17. decembrom. Ker pa sem zelo tradicionalna, naredim drugače. Posejem ga na Marijin ali najpogosteje na Lucijin praznik in ga po vzniku postavim ven, na mrzlo. Tja pravzaprav tudi sodijo prezimna žita. Tako bodo ostala manjša in jih šele dva ali tri dni pred praznikom postavimo na toplo.

Setev je preprosta

Ker sejemo seveda zato, da nam bo žito popestrilo praznike, mogoče samo za okras praznične večerje, izberemo najprej lepe posode. Žito v toplem stanovanju ne ostane dolgo, zato ni potrebe po tem, da bi bila posoda globoka, prav tako ne, da ima odprtino za odvod odvečne vlage. Meni še nikoli ni zgnilo. Seveda pa setev zemlje sploh ne potrebuje.

Kaleča rastlinica ima še dolgo dovolj hranil v samem semenu. Za kratek čas, na primer samo za božično ali novoletno večerjo (zakaj pa ne novoletno), lahko seme posejete samo na večkrat preganjene in omočene papirnate brisače. Na eni izmed razstav sem videla seme posejano na zelene prtičke, seveda debelejšo plast, kar je bilo zelo lepo. Sama sem dve ali tri leta nazaj poskusila sejati samo v debelo plast mahu – prekrasno je bilo.

Seme posejte tako, da bo drugo drugega izpodrivalo, posebej če ste se odločili za rž. Setev prekrijte z zemljo, a le toliko, da bo pokrita. Zalijte in postavite na toplo. Sama do vznika vse skupaj zavijem v folijo za živila, da ni treba zalivati. Po vzniku bo v petih do sedmih dnevih najlepše.

Ko je veliko nekje okoli 5 cm, ga torej postavite ven, na hladno, če je še prezgodaj. A pazite, izredno rade ga imajo miške, pa tudi ptiči, če ga najdejo. Sama sem ga lahko kar nekaj let imela zunaj, zdaj pa ne gre več. Omenjene živalce ga uničijo. Če je posejano v zemljo, ga sicer lahko enkrat porežete na želeno višino in po dveh, treh dnevih je spet lepo. A vseeno je najboljše, če ga posejete kasneje ali pa postavite ven, da bo na želeni dan res lepo. Lahko pa ga sejete tudi postopoma, večkrat.