Profimedia

Raziskave v zadnjih letih kažejo, da te drobne delce najdemo tudi v živilih, ki jih jemo vsak dan – od riža in soli do čaja in medu. Ker je plastika vseprisotna v sodobnem življenju, popolna izogibnost ni mogoča, a strokovnjaki opozarjajo, da bi morali biti potrošniki vseeno bolj pozorni.

Mikroplastika v telesu človeka

Mikroplastiko so znanstveniki našli že v različnih tkivih človeškega telesa – v srcu, možganih, debelem črevesu in celo v posteljici. Po besedah dr. Stephani Johnson z Univerze Rutgers je jasno, da smo ji izpostavljeni vsakodnevno, posledice pa še niso dovolj raziskane. Študije na celični ravni kažejo, da lahko zaužiti delci vplivajo na imunski sistem, presnovo, razmnoževalne funkcije in celo povzročijo poškodbe DNK.

»Smo to, kar jemo, in danes jemo tudi plastiko,« opozarja Nicholas Mallos iz organizacije Ocean Conservancy. Čeprav znanstveniki še ne znajo določiti točne količine, ki predstavlja tveganje za zdravje, je zaskrbljenost utemeljena.

Prehrana

Matcha proti kavi: kdo je resnični jutranji zmagovalec?

Deset živil z največ mikroplastike

Čaj

Številne čajne vrečke vsebujejo polipropilen, plastiko, ki drži vrečko skupaj in ohranja njeno obliko. Ko vrečko prelijemo z vročo vodo, se lahko v napitek sprostijo tisoči drobnih delcev. Čeprav so količine majhne, redno pitje čaja iz takšnih vrečk pomeni stalno izpostavljenost, ki se sešteva. Boljša izbira je čaj v razsutem stanju s kovinskim cedilom.

Profimedia

Močno predelana živila

Pri industrijski obdelavi hrane je stik s plastiko skoraj neizogiben. Raziskave so pokazale, da močno predelani beljakovinski izdelki, kot so piščančji medaljoni, tofu in rastlinski burgerji, vsebujejo precej več mikroplastike kot nepredelana živila. Če se odločamo za sveže meso, ribe ali stročnice, lahko svoj vnos bistveno zmanjšamo.

Voda v plastenkah

Ena najpogostejših oblik vnosa mikroplastike je prav pitje vode iz plastenk. Ko plastenke segreje sonce ali jih večkrat stisnemo, se delci sproščajo neposredno v tekočino. Enkratne plastenke veljajo za najbolj problematične, a tudi večkratne plastične niso brez tveganja. Najvarnejša izbira so steklenice ali jeklenice, ki mikroplastike ne sproščajo.

· Prehrana

To se dogaja z vašimi jetri, ko pijete kavo

Sol

Čeprav sol izhaja iz naravnega okolja, so raziskave pokazale, da je prav ona med najbolj onesnaženimi živili. Mikroplastika v morski soli je neposredna posledica onesnaženja oceanov, himalajska rožnata sol pa je bila v raziskavah celo na vrhu lestvice. Zanimivo je, da so razlike med vrstami soli precejšnje, kar kaže na različne vire onesnaženja.

Sadje in zelenjava

Rastline mikroplastiko vsrkavajo iz tal in vode, kar pomeni, da je prisotna v koreninah, steblih in plodovih. Korenovke, kot so korenje, krompir in pesa, so posebej ranljive, ker imajo obsežen koreninski sistem. Čeprav se večina delcev nahaja v lupini, jih popolno lupljenje ne more odstraniti, saj so lahko prisotni tudi v notranjosti tkiva.

· Prehrana

Kaj jesti ob koncu poletja, ko se temperature spustijo

Med

Med velja za eno najbolj naravnih živil, a tudi pri njem raziskave niso našle izjeme. Čebele med nabiranjem nektarja pridejo v stik z okoljem, ki je že onesnaženo z delci plastike, in jih vnesejo v panj. To pomeni, da tudi ta naravni sladkor lahko vsebuje mikroplastiko, čeprav v manjših količinah.

Riž

Riž je osnovno živilo milijard ljudi po svetu, a študije kažejo, da lahko vsebuje razmeroma visoke ravni mikroplastike. Delci v riž pridejo zaradi onesnažene zemlje in vode za namakanje, a tudi med transportom in pakiranjem. Dobra novica je, da temeljito spiranje z vodo pred kuhanjem lahko odstrani do 40 % mikroplastike.

Profimedia

Rastlinska živila

Posebej problematična so industrijsko proizvedena rastlinska živila, kot so tofu, rastlinski medaljoni in nadomestki mesa. Ker gre za izdelke, ki so pogosto pakirani v plastiko in predelani z različnimi postopki, so bolj izpostavljeni kontaminaciji. Tako se lahko zgodi, da ima rastlinski burger več mikroplastike kot kos svežega piščanca.

Sveži morski sadeži

Morski sadeži so ena najpogosteje omenjenih živil v kontekstu mikroplastike. Ribe in školjke namreč živijo v okolju, kjer se plastika razkraja na drobne delce. Posebej izpostavljene so vrste, ki se prehranjujejo ob morskem dnu, kot so klapavice, ostrige, som ali trska.

Predelani morski sadeži

Raziskave pa kažejo, da niti predelani morski izdelki niso varnejši. Panirani kozice, ribje palčke in podobni izdelki so onesnaženi že na izvoru, poleg tega pa so pogosto pakirani in obdelani v plastiki. To pomeni, da se nevarnost dodatno poveča s samim procesom predelave.

Profimedia

Kaj lahko storimo sami?

Popolna zaščita pred mikroplastiko ni mogoča, saj je prisotna povsod – v vodi, zraku in zemlji. A z nekaj preprostimi koraki lahko zmanjšamo vnos:

• Namesto plastenk uporabljamo steklene ali kovinske steklenice.
• Riž pred kuhanjem večkrat speremo.
• Raje izberemo manj predelano hrano.
• Čaj pripravljamo iz lističev, ne iz vrečk.

Prehrana

Upočasnimo staranje s prehrano in miselnim treningom

Potrebne so dodatne raziskave

Strokovnjaki poudarjajo, da je razumevanje dolgoročnih posledic šele v začetni fazi. Za zdaj vemo, da je mikroplastika v naših telesih in da jo uživamo praktično vsak dan. Kaj to pomeni za naše zdravje čez desetletja, pa bo pokazal čas – in predvsem nadaljnje raziskave.

Do takrat ostaja najbolj smiselna pot previdnost: zmanjšati nepotrebno uporabo plastike in izbrati bolj naravne načine shranjevanja, priprave in uživanja hrane.