Arhiv Štajerskega Tednika

Tako Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da brez potrebnih skupnih aktivnosti za zajezitev pojava odpornosti bakterij hitimo v obdobje, ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne bomo mogli več pozdraviti infekcijskih bolezni. V Evropi že umre okoli 25.000 ljudi letno zaradi okužb z bakterijami, ki so odporne na antibiotike, so podatek navedli na ZPS.

Polovica proizvedenih antibiotikov se porabi v kmetijstvu

Prekomerna uporaba antibiotikov, tako za zdravljenje ljudi kot tudi živali, namreč znatno prispeva k povečevanju števila mikroorganizmov (bakterij, plesni in kvasovk), ki so razvili odpornost na antibiotike. »Razloge lahko iščemo tudi v nas samih, a ključni vir problema je kmetijstvo, saj kar okoli polovico proizvedenih antibiotikov na svetu, porabijo v kmetijstvu. Stroka predvideva, da se bo uporaba antibiotikov v kmetijstvu povečala za 66 % glede na količino, porabljeno leta 2010. Zakaj? Ker veliko držav, tudi ZDA, v živinoreji dovoljuje uporabo antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti in prirasta in tudi za zdravstveno preventivo. V EU je uporaba antibiotikov v krmi za pospeševanje rasti klavnih živali res prepovedana, a je zakonodaja zelo ohlapna glede uporabe antibiotikov v preventivne namene. Prav tako je prepovedana prodaja mesa, ki vsebuje antibiotike, vendar pa so patogene bakterije, ki so bile izpostavljene antibiotikom v živalih, že privzele odpornost in se lahko prenesejo na žival in tudi na človeka,« so poudarili.

Tveganje za prisotnost antibiotikov pri nas majhna

»Več kot 25 let delam na področju prehrane živali, tako reje govedi za rdeče meso kot v mlečni prireji. Iz svojih izkušenj, ko obiskujem različne države v EU, zagotavljam, da je nadzor nad porabo antibiotikov za zdravljenje najstrožji prav v Sloveniji in prav je tako,« je povedal Anton Hohler, specialist za prehrano živali na KGZ, zavodu Ptuj.
Kot je povedal, je uporaba antibiotikov v Sloveniji izključno v rokah veterinarjev, ki jih uporabljajo za zdravljenje individualne živali. O strogosti slovenske zakonodaje pa pričajo tudi podatki o uporabi antibiotikov, meni Hohler. »Poraba antibiotikov je pri nas bistveno nižja kot v drugih članicah EU. Na primer na Madžarskem porabijo kar 60-krat več antibiotikov in na primer v Avstriji 2,5-krat več kot v Sloveniji na enoto proizvoda. V Sloveniji se vsaka cisterna mleka preverja na morebitno prisotnost antibiotikov, prav tako pri vstopu v mlekarno. Tveganje za prisotnost antibiotikov zaradi majhne porabe in velikega nadzora v mesu je izredno majhno. Vsakemu bralcu je verjetno logično, da je tveganje bistveno večje v državah, kjer je slabši nadzor tega in seveda večja poraba. Za potrošnika je zato zagotovo najbolje, da uživa tako meso kot mleko slovenskega porekla. Torej lokalno pridelano hrano, ki je tudi iz ekološkega vidika najugodnejša.«

Potrošniki – pozor!

Problem, ki ne pozna državnih meja

Preberite več v Štajerskem Tedniku