Pri tem se je povečala tudi vsota obveznosti in število izgubljenih zaposlitev, v analizi ugotavlja Prva bonitetna agencija - ebonitete.si.

Do povečanja števila začetih insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti (pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki) je prišlo drugo leto zapored.

Letos je bilo začetih 849 insolvenčnih postopkov, kar je devet odstotkov več kot v lanskih prvih devetih mesecih, s čimer se nadaljuje že lani začet trend rasti. Od tega je bilo 797 stečajev, kar je osem odstotkov več glede na enako obdobje v lanskem letu. Začetih je bilo sedem postopkov prisilne poravnave, medtem ko je bil v lanskem obdobju eden.

V celotnem letošnjem letu bi lahko bilo glede na ekstrapolirane podatke za devetmesečje začetih skupno 1132 insolvenčnih postopkov (lani 1044), od tega 1063 stečajev (lani 992).

Preberite še

Trajnost

Kateri način ogrevanja se najbolj splača?

Izgubljenih 400 milijonov evrov in 3400 delovnih mest

Vsota obveznosti subjektov v začetih postopkih je v prvih devetih mesecih letos dosegla 400,1 milijona evrov. Izgubljenih zaposlitev je bilo v prvem letošnjem devetmesečju 3431 (14 %) več.

"Ugotovitve sovpadajo z informacijami, ki prihajajo iz tujine, torej da se število insolvenčnih postopkov znatno povečuje, pri čemer je trend v tujini, ki se je začel že v letu 2023, še bolj izrazit," pravijo v Prvi bonitetni agenciji.

Med glavnimi razlogi navajajo globalne izzive, kot so še zmeraj razmeroma visoke obrestne mere, geopolitične napetosti (vojne, trgovinski konflikti in protekcionizem), razmeroma visoke stroške energentov, šibko povpraševanje z investicijsko zadržanostjo ter ohlajanje gospodarske rasti na globalni ravni. "Vse to namreč vpliva na poslovno okolje, zlasti na finančno stabilnost podjetij," dodajajo.

Najslabše v Zasavju, na Koroškem in v Podravju

Pregled podatkov po regijah za prvo devetmesečje letos kaže na najvišjo rast števila začetih insolvenčnih postopkov v zasavski (medletno za 200 odstotkov na 12 postopkov), koroški (za 71 odstotkov na 12 postopkov) in podravski regiji (za 36 odstotkov na 160 postopkov). Največ začetih postopkov je bilo v osrednjeslovenski regiji, kjer je tudi registriranih največ subjektov (358 postopkov oz. 12 odstotkov več). Število začetih postopkov pa je najbolj upadlo v pomurski (za 18 odstotkov na 28 postopkov), gorenjski (za 14 odstotkov na 50 postopkov) in savinjski regiji (za 13 odstotkov na 83 postopkov).

Po dejavnostih je bilo največ začetih insolvenčnih postopkov v prvih devetih mesecih letos v gradbeništvu (229 oz. 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju), v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (141 oz. en odstotek manj), v prometu in skladiščenju (100 oz. pet odstotkov več), v gostinstvu (96 oz. 26 odstotkov več) in v predelovalnih dejavnostih (94 oz. 22 odstotkov več).

Analiza kaže, da je bilo glede na zadnje razpoložljive finančne rezultate (za leto 2024) več kot 19.800 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov dolgoročno plačilno nesposobnih, kar pomeni, da je po zakonu zanje podana domneva insolventnosti. To je skoraj 16 odstotkov vseh gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za katere so razpoložljivi finančni rezultati za 2024.

Stanje bo še slabše

"Ta relativno visok odstotek ni ravno najboljša popotnica za prihajajoče nepredvidljivo obdobje. Še zlasti problematično je, da ostali izsledki te analize že sedaj nakazujejo na poslabšanje stanje, kar pomeni, da se bo to z veliko verjetnostjo poznalo že v naslednjih finančnih rezultatih za poslovno leto 2025," ugotavljajo v Prvi bonitetni agenciji.

Pri tem pojasnjujejo, da so podatki o dolgoročni plačilni nesposobnosti (domnevi insolventnosti) zmeraj na voljo z zamikom - finančni rezultati gospodarskih subjektov so namreč običajno objavljeni z zakasnitvijo najmanj petih mesecev.

Na 30. september letos je imelo aktivno blokado na vsaj enem transakcijskem računu 4231 gospodarskih subjektov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. "To nakazuje na poslabšanje situacije na področju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov v Sloveniji. Prvo povečanje te številke je bilo moč zaznati že v letu 2023, pred tem pa je bil v letih 2017-2022 zabeležen trend padanja,"pojasnjujejo.

Vsaj en dan aktivne blokade na vsaj enem transakcijskem računu je imelo v prvem devetmesečju letos 15.008 gospodarskih subjektov oz. tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. "Navedene številke kažejo na poslabšanje plačilne discipline med gospodarskimi subjekti oz. na splošno poslabšanje zmožnosti poravnavanja zapadlih obveznosti do dobaviteljev, kar botruje k temu, da t.i. neplačniki na koncu pristanejo v blokadi," pravijo v Prvi bonitetni agenciji.