Arhiv Štajerskega Tednika

Vsi so obupali. Zadeva je res klavrna, tako da, reši se, kdor se more.« Dejal je, da stanje na trgu dodatno poslabšujejo delniške družbe, ki naj bi meso iz tujine pri nas zgolj prepakirale in prodajale kot slovenske izdelke. » Saj nimajo svojega genetskega materiala,« je dodal. Povedal je še, da že 40 let dela v tej panogi in da so že bile tako nizke odkupne cene, vendar pa da takrat niso bili tako visoki vstopni stroški. »Zadruge nas lupijo s cenami koruze, krme, umetnih gnojil. Ekonomika je slaba.«

Srž problema v poplavi tujega mesa

Da je srž problema v poplavi svinjskega mesa iz uvoza, je poudaril tudi Roman Belšak s Kmetijske zadruge Ptuj. »Trenutno je velik pritisk na cene, ta pritisk pa omogoča tudi nejasno označevanje mesnih izdelkov. Določene države so znale zaščititi svoj trg, mi ne. Lani smo odkupili približno 16.000 prašičev, verjetno bomo tudi letos ohranili to dinamiko, zagotovo pa ob teh cenah ne bomo poviševali odkupa.« Kot je dejal, se odkupne cene gibljejo med 1,1 in 1,4 evra po kilogramu, medtem ko je po izračunu kmetijskega inštituta proizvodna cena za pitanca po kilogramu 1,68 evra. Na inštitutu so glede te cene dodali, da so razlike v proizvodni ceni v slovenski prašičereji velike. »Cena je precej odvisna od produktivnosti prašičerejcev, kjer imamo ponovno velik razpon tako v produktivnosti delovne sile, uporabi strojev in opreme ter navsezadnje tudi proizvodnih rezultatov samih živali. Na koncu pa seveda ne smemo pozabiti na pričakovani »vkalkulirani« dohodek prašičerejca.«

Kljub temu pa Belšak še opozarja, da takšnih odkupnih cen kmetje ne bodo zdržali: »Občutek imam, da bodo prašičerejo opustili, še posebej tisti, ki imajo zgolj pitance.«

Slovenski proizvod ni nujno res slovenski

Tudi Anton Medved, predsednik sindikata slovenskih kmetov, je priznal, da razlogov za optimizem ni. »Na trgu vlada kaos, cene so namreč mizerne. Na potezi je država, da pomaga prašičerejcem, saj če v Avstriji prašičereja uspeva, ne vidim razloga, zakaj ne bi pri nas. Vedno pravim, dajte delo domačim ljudem, ob tem pa je treba potrošnika izobraziti, kaj je domača hrana.«

K spremembi označevanja proizvodov poziva tudi Tomaž s kmetije Cimerman iz Stojncev.

Preberite več v Štajerskem Tedniku