V projekt zaDravo je bilo vključenih sedem partnerjev, med njimi občine Duplek, Starše in Središče ob Dravi, Zavod za varstvo narave, Direkcija za vode ter mariborska in ptujska razvojna agencija.

"Ta največji tovrstni projekt v Sloveniji do zdaj je vključeval številne naravovarstvene izzive in usklajevanje interesov na območju med Mariborom in Središčem ob Dravi. Tukaj so v slabem stanju številni življenjski habitati, poleg tega gre za območje, kjer so prisotni tako energetski kot vodovarstveni in kmetijski interesi," je ob predstavitvi projekta dejal Keuc z Regionalne razvojne agencije za Podravje.

Preberite še

Trajnost

Kateri način ogrevanja se najbolj splača?

Projekt je po njegovih besedah obravnaval 11 živalskih in rastlinskih vrst, med njimi vidro, bobra, velikega pupka, močvirsko sklednico in redke vrste kačjih pastirjev. Obnova življenjskih prostorov je potekala povsod tam, kjer je degradirana krajina ob Dravi posledica preteklih posegov - od regulacij struge do sprememb vodnega režima zaradi energetskega kanala.

"Drava je zaradi manjšega pretoka danes drugačna reka - manj poplavlja, manj oblikuje prod, izgubljajo se obrežni gozdovi. Posledice so vidne v naravi in tudi v prostorih, kjer ljudje živijo in delajo," je opozoril Keuc.

Poudaril je tudi, da projekt ni bil usmerjen le v gradbene posege, temveč tudi v osveščanje in vključevanje prebivalcev. V sklopu projekta so nastali interpretacijski poligoni v Limbušu, Dupleku, Središču ob Dravi in v Ormoških lagunah, ter informacijski center na Ptuju. Namenjeni so šolam, obiskovalcem in lokalnim skupnostim, ki se z območjem srečujejo v vsakdanjem življenju.

Keuc je ob tem izpostavil, da je projekt odprl prostor za širši družbeni dialog o prihodnosti Drave. Župani občin ob reki so po njegovih besedah že podali pobudo za razglasitev Regijskega parka Drava.

"Če želimo ohraniti prostor za prihodnje generacije, se bomo morali dogovoriti o skupnih ciljih. Nihče ne more imeti premoči - ne naravovarstveniki, ne energetika, ne kmetijstvo. Pot naprej zahteva sodelovanje," je poudaril.

Učinki renaturacij ob Dravi bodo po napovedih strokovnjakov vidni postopoma v prihodnjih letih, ko si bodo obnovljeni ekosistemi opomogli in ponovno vzpostavili naravne procese, ki so značilni za rečne pokrajine.