Kaj se zgodi, če vsak dan jeste česen?
Česen slovi kot naravno zdravilo, a ni vedno primeren za vsakogar. Preverili smo, kaj prinaša vsakodnevno uživanje, kdaj koristi in kdaj lahko povzroča težave.
Česen je ena najbolj razširjenih in hkrati najbolj raziskanih živilskih rastlin na svetu. V kulinariki je skoraj nepogrešljiv, v ljudskem zdravilstvu pa že stoletja slovi kot naravno zdravilo za številne tegobe. A vprašanje ostaja: ali je vsakodnevno uživanje česna res vedno koristno in kje je meja, ko lahko začne škodovati?
Zakaj česen velja za naravno superživilo
Česen vsebuje celo vrsto biološko aktivnih spojin, med katerimi ima osrednjo vlogo alicin, snov, ki nastane, ko strok česna zdrobimo ali sesekljamo. Prav alicin je odgovoren za večino njegovih zaščitnih učinkov na zdravje.
Redno uživanje česna je povezano z boljšim zdravjem srca in ožilja. Raziskave kažejo, da lahko pomaga zniževati krvni tlak, zmanjševati raven LDL holesterola in izboljševati prožnost žil. Posledično se zmanjša tveganje za srčno žilne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Pomembna je tudi njegova vloga pri krepitvi imunskega sistema. Česen deluje protibakterijsko, protivirusno in protiglivično, zato ga mnogi uporabljajo kot naravno podporo v času prehladov in virusnih obolenj. Poleg tega vsebuje antioksidante, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom in prezgodnjim staranjem.
Vpliv na prebavo in razstrupljanje telesa
Manj znano, a prav tako pomembno, je delovanje česna na prebavni sistem. Spodbuja izločanje prebavnih encimov, podpira zdravo črevesno mikrobioto in lahko zmanjša občutek napihnjenosti. Žveplove spojine v česnu sodelujejo tudi pri procesih razstrupljanja, saj pomagajo telesu pri izločanju težkih kovin in drugih škodljivih snovi.
Prav zaradi teh lastnosti je česen pogosto del prehranskih priporočil za podporo splošnemu zdravju.
Kdaj česen ni več zaveznik zdravja
Kljub številnim koristim pa česen ni primeren za vsakogar in v vseh količinah. Ena pomembnejših lastnosti česna je vpliv na strjevanje krvi. Deluje namreč rahlo antikoagulantno (zavira strjevanje krvi), kar je za večino ljudi koristno, vendar lahko predstavlja tveganje za posameznike, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi ali jih čaka operativni poseg.
Pri nekaterih ljudeh lahko česen povzroči tudi prebavne težave, zlasti če ga uživajo surovega. Napenjanje, pekoč občutek v želodcu in bolečine v trebuhu so pogostejši pri osebah z občutljivo prebavo, gastritisom ali refluksno boleznijo. V teh primerih je priporočljivo omejiti količino ali izbrati toplotno obdelan česen, ki je praviloma blažji za želodec.
Koliko česna na dan je dovolj?
Strokovnjaki se večinoma strinjajo, da je en do dva stroka česna na dan povsem zadostna količina za doseganje pozitivnih učinkov na zdravje. Surov česen je sicer učinkovitejši, saj vsebuje več alicina, vendar njegova uporaba ni nujna. Tudi kuhan česen ohrani del svojih koristnih lastnosti.
Ključno je poslušati svoje telo. Če po uživanju česna redno občutite nelagodje, je to lahko znak, da vam ne ustreza v večjih količinah ali v surovi obliki.
Neprijeten zadah, majhna cena za velike koristi?
Ena najbolj znanih in hkrati najbolj nadležnih posledic uživanja česna je neprijeten vonj. Ta ne izvira zgolj iz ustne votline, temveč tudi iz hlapnih žveplovih spojin, ki se po krvnem obtoku prenašajo do pljuč in kože.
Težavo lahko omilimo z uživanjem svežega sadja, zlasti jabolk, ter zelišč, kot sta peteršilj in meta. Učinkoviti so tudi mlečni izdelki, predvsem jogurt, saj beljakovine in maščobe pomagajo nevtralizirati spojine, odgovorne za neprijeten vonj. Dodatno lahko pomagata še zeleni čaj in voda z limono.
Zmernost ostaja ključ
Česen upravičeno velja za eno najbolj zdravih živil, vendar tudi zanj velja staro pravilo: več ni vedno bolje. V zmernih količinah lahko pomembno prispeva k boljšemu zdravju, ob pretiravanju pa povzroči težave, zlasti pri občutljivejših posameznikih. Če ga uživate premišljeno in v skladu s potrebami svojega telesa, lahko česen ostane dragocen zaveznik tako v kuhinji kot pri skrbi za zdravje.
E-novice · Zdravje
