Tri grame na dan za boljšo prebavo? Alge se vračajo na krožnike
Alge so dragocen vir joda, vitaminov, in omega-3 maščob. A koliko jih je varno pojesti? Strokovnjaki pravijo, da že 3 grami na dan podprejo prebavo in presnovo.
Morske alge, ki so stoletja veljale za osnovno živilo obalnih skupnosti v Aziji in severni Evropi, danes doživljajo renesanso. Iz tradicionalnih juh in prilog so se preselile na jedilnike sodobnih restavracij in v priporočila prehranskih strokovnjakov. Razlog? Izjemna hranilna gostota in presenetljivo majhne količine, ki zadostujejo za učinek.
Majhne količine, velik učinek
Alge sodijo med najbolj koncentrirana rastlinska živila. Že tri do pet gramov dnevno lahko pomembno prispeva k vnosu ključnih mineralov in vitaminov. Posebej izstopa jod, ki je nujen za normalno delovanje ščitnice in uravnavanje presnove. Pomanjkanje lahko upočasni presnovo, presežek pa povzroči podobne težave, zato je pri uživanju alg potrebna mera.
Rjave alge, kot sta kombu in wakame, vsebujejo največ joda, medtem ko so listnate vrste, kot je nori, praviloma blažje in primernejše za začetnike. Zelene alge, denimo morska solata, so bogate z železom, pomembnim za tvorbo rdečih krvničk in prenos kisika po telesu.
Poleg mineralov alge vsebujejo vitamine A, C, E, K ter več vitaminov skupine B. Zaradi nizke energijske vrednosti in visoke hranilne gostote so zanimive tudi za vse, ki želijo optimizirati prehrano brez presežnih kalorij.
Prebava in mikrobiom
Posebno pozornost strokovnjakov vzbuja vpliv alg na prebavila. Bogate so z vlakninami in prebiotičnimi snovmi, ki hranijo koristne črevesne bakterije. S tem podpirajo ravnovesje mikrobioma, izboljšujejo absorpcijo hranil in lahko prispevajo k bolj urejeni prebavi.
Vlaknine v algah imajo nekoliko drugačno strukturo kot tiste v žitih ali zelenjavi. Nekatere med njimi, kot je porfiran v algi nori, so predmet raziskav zaradi potencialnih zaščitnih učinkov na celice. Čeprav laboratorijske študije nakazujejo obetavne rezultate, strokovnjaki poudarjajo, da alge niso čudežno zdravilo, temveč del uravnotežene prehrane.
Vir omega-3, ki ga pogosto spregledamo
Mnogim je znano, da so omega-3 maščobne kisline pomembne za srce, možgane in protivnetne procese. Manj znano pa je, da je njihov prvotni vir v prehranski verigi prav morsko rastlinje. Ribe omega-3 dobijo iz alg, zato so alge neposreden rastlinski vir teh maščobnih kislin.
Za ljudi, ki ne uživajo rib, so lahko določene vrste alg zanimiva dopolnitev prehrane, čeprav količine in biološka dostopnost variirajo glede na vrsto in obliko izdelka.
Previdno pri boleznih ščitnice in v nosečnosti
Ker so alge izjemno bogate z jodom, zlasti rjave vrste, strokovnjaki priporočajo zmernost. Osebe z obolenji ščitnice in nosečnice naj se pred rednim uživanjem posvetujejo z zdravnikom. Prekomeren vnos joda lahko povzroči povečanje ščitnice in hormonsko neravnovesje.
Za varno vključevanje v prehrano je smiselno začeti z manjšimi količinami, na primer z listi nori, dodanimi juham, solatam ali kot ovitek za riž. Pomembna je rednost, ne pretiravanje.
Tradicija kot navdih
Tradicionalne kuhinje ponujajo praktične primere uravnoteženega vključevanja alg v prehrano. Japonske juhe, v katerih so alge kombinirane s fermentiranimi živili, združujejo prebiotične in probiotične učinke. Takšne kombinacije lahko dodatno podprejo prebavo in izkoristek hranil.
Morske alge tako niso le trend, temveč živilo z dolgo zgodovino in znanstveno podprtimi prednostmi. V majhnih količinah lahko obogatijo jedilnik, podprejo prebavo in prispevajo k presnovnemu ravnovesju, če jih uživamo premišljeno in zmerno.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.