Brez sonca in vetra bi za elektriko plačevali veliko več
Električna energija je danes nujna in eden od temeljev sodobnega načina življenja. A čeprav jo mnogi vidijo kot rešitev za okolje, ni vseeno, iz katerega vira prihaja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Energija postaja vedno bolj dragocena, različni globalni konflikti zvišujejo ceno energentov in elektrika, ki jo vsaka država proizvede sama, lahko pomeni tudi večjo energetsko neodvisnost. A kot že omenjeno, je lahko elektrika tudi vse prej kot čista.
Promet porabi največ, sledi ogrevanje
V osnovi vsak prebivalec pri nas porabi za 113 kWh energije na dan. Ali za primerjavo, enako porabo bi v enem dnevu povzročili s 113 nepretrgoma gorečimi 40-vatnimi žarnicami. Če pa upoštevamo še določene izgube pri pretvorbah energije, pa ta delež pade na 82 kWh na dan na prebivalca.
Največ energije pri nas porabi promet, in sicer 33,5 kWh na dan na prebivalca, sledi ogrevanje (gospodinjstva in industrija) z 28 kWh na dan na prebivalca in elektrika (gospodinjstva in industrija), ki za svoje ustvarjanje porabi 20 kWh na dan na prebivalca.
Če pogledamo samo gospodinjstva, ta največ energije porabijo za ogrevanje (62 odstotkov) in pripravo tople vode (19,5 odstotka). Preostalih slabih 20 odstotkov energije porabimo za delovanje malih in velikih električnih naprav in gospodinjskih aparatov, kuhanje in razsvetljavo.
Brez Krškega bi bilo v veliki stiski
Kljub temu pa bomo zaradi povečane porabe elektrike, od večjega števila električnih vozil, toplotnih črpalk, še nekaj časa odvisni tudi od drugih virov energije, predvsem so to fosilna goriva za neposredno uporabo v prometu in za ogrevanje.
Jedrska elektrarna Krško je še najbolj stalen vir, ki nam z redkimi prekinitvami zaradi vzdrževanja stalno dobavlja elektriko, in sicer poskrbi za približno 40 odstotkov vse elektrike.
Na drugi strani imamo že približno 70.000 sončnih elektrarn s skupno močjo okoli 1650 megavatov. S pomočjo sonca pa pridobimo le približno osem odstotkov vse elektrike, tako kažejo podatki Elesa za obdobje od 2023 do 2026.
Pri vetru močno zaostajamo, voda glavni obnovljivi vir
Pri vetrni elektriki pa smo šele na začetku poti, vetrne elektrarne tako proizvedejo na leto le 0,05 odstotka domače proizvodnje. Slovenija ima namreč le nekaj večjih vetrnih elektrarn in po evropskih merilih zelo skromno izkorišča vetrni potencial.
Hidroelektrarne nam dajo približno 30 odstotkov letno proizvedene elektrike, s tem pa voda ostaja naš glavni obnovljivi vir. Termoelektrarne prispevajo 18 in elektrarne na biomaso šest odstotkov elektrike.
Koliko elektrike pa še vedno uvažamo? Kot so povedali na Elesu, je bila v 2025 uvozna odvisnost skoraj 20-odstotna. Z drugimi besedami, proizvedli smo 20 odstotkov manj elektrike, kot smo jo potrebovali. »Na prenosnem omrežju je bila poraba, ob upoštevanju 50-odstotnega deleža proizvodnje iz NEK, 11.2 milijona MWh, primanjkljaj pa 2.2 milijona MWh. O trendu, ali vedno več uvažamo, je težko govoriti, uvoz je odvisen od cele kopice dejavnikov. V Sloveniji smo odvisni predvsem od hidrologije ter od morebitnega remonta NEK na vsakih 18 mesecev. V letu 2025 smo lahko opazili nekoliko nižjo proizvodnjo iz termoelektrarn ter nižjo proizvodnjo iz hidroelektrarn zaradi slabše hidrologije,« so še povedali v Elesu.
A ne glede na to, kakšni so viri za našo elektriko, pa velja, da kljub zelo nizkemu deležu vetrne elektrike in nekoliko višjemu deležu sončne elektrike (omenjenih osem odstotkov), ta dva vira lahko vplivata na ceno.
Kot pravijo različne analize, bi bila elektrika brez sončnih in vetrnih elektrarn lahko za končnega porabnika dražja, predvsem veliko dražja, kot so predvidevali še pred nekaj leti.
Ponekod celo za četrtino nižja cena, pri nas nekaj manjši prihranek
Študija organizacije Positive Money iz letošnjega leta, ki je pod drobnogled vzela 19 evropskih držav, pravi, da so sončne in vetrne elektrarne v obdobju od 2023 do 2025 veleprodajne cene elektrike v povprečju znižale za 25 odstotkov. Učinek je bil največji v državah, ki so v zadnjih letih močno povečale zmogljivosti obnovljivih virov. Med državami, ki so na pri pridobivanju sončne in vetrne elektrike naredile največji korak, je na prvem mestu Španija, ki je od 2019 podvojila kapacitete na 40 gigavatov.
Samo sončna elektrika je tako Evropi od začetka konflikta v Iranu privarčevali 136 milijonov evrov na dan, ravno pridobivanje elektrike na računa sonca pa bi lahko v prihodnje še bolj osamosvojila Evropo glede na zunanje vire energije.
Po podatkih Eurostata pa imamo Slovenci šesto najcenejšo elektriko za gospodinjstva v Evropski uniji. Vseeno pa je tudi zaradi majhnega deleža solarne in vetrne elektrike pri nas, Slovenija še vedno precej odvisna od jedrske elektrarne in hidroelektrarn, ta prihranek zaradi vetra in sonca je sicer manjši od evropskega povprečja, a še vedno je cena za okoli 10 odstotkov nižja, kot bi bila brez teh dveh virov, predvsem sonca.
»Lahko pa rečemo, da sončne in vetrne elektrarne povečujejo ponudbo električne energije na trgu in praviloma prispevajo k nižjim cenam električne energije v obdobjih njihove visoke proizvodnje,« pa so povedali v podjetju ECE.
Le polovica držav je »zelenih«
Prvič se je lani zgodilo, da sta v Evropi veter in sonce proizvedla več elektrike (30 odstotkov), kot fosilna goriva (29 odstotkov), največji delež »zelene« elektrike pa ima Avstrija, kjer z obnovljivimi viri proizvedejo kar 90 odstotkov vse svoje elektrike, predvsem seveda na račun 16 hidroelektrarn. Vseeno še vedno le 14 od 27 evropskih držav več elektrike proizvede «zeleno«, to je zdaj uspelo tudi Hrvaški, medtem ko je Slovenija še vedno v družbi držav, ki več elektrike proizvede s fosilnimi gorivi kot s soncem in vetrom.
Po vseh teh analizah in visokih cenah naftnih goriv je jasno, da bodo morale države nadaljevati z vlaganji v razvoj pridobivanja elektrike z obnovljivimi viri. Kdor tukaj ne bo reagiral in hitro deloval, ga bo to v prihodnje drago stalo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
