Kdo bo v predvolilno kampanjo vložil največ in kdo številke skriva?
Razkrivamo predvolilne proračune strank. Največ bo vložil SDS, Svoboda in Demokrati zneskov ne razkrivajo, SD pa edina najema bančno posojilo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V uredništvu časnika Svet24 smo preverili, koliko denarja bodo stranke porabile za predvolilno kampanjo.
O načrtovanih stroških in morebitnih posojilih smo vprašali tiste stranke, ki v javnomnenjski raziskavi agencije Mediana za časnik Delo z devetega februarja presegajo en odstotek podpore volivcev.
Odzivi parlamentarnih in zunajparlamentarnih akterjev
Slovenska demokratska stranka napoveduje najvišji finančni vložek. V stranki za predvolilno kampanjo predvidevajo 600.000 evrov. Posojil ne bodo najemali.
Gibanje Svoboda v prvem elektronskem sporočilu name je odgovorila le to, da stranka ne bo najemala posojil. Ko smo jih z podvprašanji prosili za konkretne zneske, teh niso posredovali, temveč so v odgovoru vztrajali pri prvotnem sporočilu. Zapisali so: »Glede financiranja volilne kampanje bo stranka upoštevala zakonska določila in poročala pristojnim institucijam.«
Stranka Demokrati nam konkretnih številk prav tako ni posredovala. V svojem odgovoru so pojasnili, da kot nova stranka nimajo dostopa do kreditiranja, zato bodo kampanjo financirali iz donacij in prispevkov kandidatov, članov ter podpornikov. Svoje pojasnilo so zaključili z besedami: »Naš proračun za kampanjo je za razliko od ostalih parlamentarnih strank skromnejši.«
Socialni demokrati za kampanjo pripravljajo okoli 500.000 evrov. Znotraj tega zneska načrtujejo najem bančnega posojila v višini 200.000 evrov za pokrivanje dela stroškov. V stranki to odločitev utemeljujejo z besedami: »Tudi za državnozborske volitve stavimo na naše kandidatke in kandidate, dober program in jasno vizijo, bolj kot na neke velikopotezne in drage marketinške akcije.«
Nova Slovenija načrtuje porabo v višini približno 400.000 evrov. V stranki izrecno zanikajo najem kakršnegakoli posojila.
Stranka Levica in stranka Vesna v volilno kampanjo vlagata približno 200.000 evrov. Ob tem pravijo, da v tem trenutku ne planirajo najemanja bančnih posojil.
V stranki Resni.ca ocenjujejo svojo porabo na 100.000 do 150.000 evrov. Za ta namen ne nameravajo iskati zunanjega financiranja preko bank.
Stranka Prerod sredstva uspešno zbira z donacijami in za kampanjo predvideva okvirno 100.000 evrov. Najema bančnega posojila ne načrtujejo.
Piratska stranka v boj za glasove pošilja 70.000 evrov. V odgovoru sporočajo, da sredstva črpajo izključno iz privarčevanih sredstev in posojil ne bodo najemali.
Slovenska nacionalna stranka svoj predvolilni proračun postavlja na približno 60.000 evrov.
Najnižji znesek predstavlja stranka Mi, socialisti. Kampanjo izvajajo sami in se zanašajo na donacije. Zbrana sredstva po njihovih predvidevanjih dosegajo vrednost med 5.000 in 10.000 evrov, pri čemer posojil ne načrtujejo.
Kam politične stranke usmerjajo proračunska sredstva
Stranke pred volitvami zbrani denar razdelijo na več ključnih področij.
Velik del proračuna porabijo za zunanje oglaševanje, kamor sodijo obcestni plakati in digitalni zasloni v mestnih središčih. Tako najlažje in najhitreje širijo prepoznavnost svojih kandidatov ter političnih gesel po vsej državi.
Precej sredstev namenijo tudi za medije, kjer plačujejo za televizijske in radijske oglase.
Vedno več denarja pa vlagajo v sponzorirane objave na družbenih omrežjih. Digitalno oglaševanje jim namreč omogoča, da sporočila zelo natančno prilagodijo in usmerijo točno k določenim skupinam volivcev.
Preostanek denarja stranke porabijo za delo na terenu. Organizirajo konvencije, plačujejo najem dvoran, postavljajo stojnice in tiskajo promocijski material.
Vsaka resna kampanja pa nujno zahteva tudi plačilo honorarjev za strokovne sodelavce, strateške komunikatorje in zunanje svetovalce.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.