Revmatoidni artritis ne napade samo sklepov
Revmatoidni artritis prizadene približno en odstotek prebivalstva. Čeprav se najpogosteje kaže v sklepih, bolezen vpliva na celotno telo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
»Približno en odstotek prebivalstva, najpogosteje v starosti med 30 in 55 let ter več žensk kot moških, dobi diagnozo revmatoidni artritis. Gre za kronično sistemsko avtoimunsko bolezen, ki najpogosteje prizadene sklepe, kjer povzroča vnetje, bolečino, okorelost in postopno uničenje sklepnih struktur. Čeprav so spremembe na sklepih najizrazitejši in najpogosteje opaženi klinični znak bolezni, pa ta ni omejena le na mišično-skeletni sistem,« pravi doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, predsednica Sekcije za revmatologijo Slovenskega zdravniškega društva.
Ker gre pri revmatoidnem artritisu za sistemsko vnetno motnjo, se ta lahko izrazi tudi na koži, pljučih, srcu, očeh, živčevju in ožilju, zato je bistvena celostna obravnava bolnika, pojasni strokovnjakinja. »Včasih se lahko znaki na teh mestih pokažejo celo še pred izrazito sklepno prizadetostjo. Sicer pa so za revmatoidni artritis značilni vnetna bolečina v malih sklepih rok, dolgotrajna jutranja okorelost in otekanje malih sklepov rok, zapestij ter sklepov stopal.
Sklepna prizadetost je običajno simetrična, vneti sklepi so topli in boleči na dotik. Približno četrtina bolnikov razvije revmatoidne vozliče, elastične zatrdline pod kožo, največkrat na izteznih straneh sklepov. K razvoju bolezni prispevajo geni, hormoni, okolje in življenjski slog, zlasti kajenje, ki ostaja dobro znani sprožilec.«
Aktivno fazo spremlja utrujenost
V aktivni fazi bolezni ne le bolijo sklepi, bolniki so pogosto tudi utrujeni, izgubijo apetit in hujšajo, včasih imajo rahlo povišano telesno temperaturo. »Se pa lahko sistemski znaki pojavijo, še preden so sklepi očitno prizadeti, zato mora zdravnik pomisliti na bolezen tudi ob dolgotrajni jutranji okorelosti in tipični vnetni bolečini v značilnih sklepih rok in stopal,« opozarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer. »Dostikrat revmatoidni artritis poteka blago in počasi napreduje. Včasih se zgodi, da se bolezen sama umiri in potuhne za več let. Možen pa je tudi hujši potek s hitrim napredovanjem in slabšanjem, odvisno od prisotnosti različnih slabih napovednih dejavnikov bolezni.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 10. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
