Profimedia

Limfom spada med najpogostejše oblike raka krvnega sistema in prizadene predvsem limfne vozle, ki so sestavni del imunskega sistema. Čeprav bolezen ni tako poznana kot rak dojke ali pljuč, število bolnikov narašča, hkrati pa se zdravljenje iz leta v leto izboljšuje.

Kaj je limfom?

Limfom je rak limfnega sistema – mreže bezgavk, vranice, timusa in kostnega mozga, ki ima ključno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami. Bolezen nastane, ko se limfociti, posebna vrsta belih krvnih celic, začnejo nenadzorovano razmnoževati. Rakave celice se lahko pojavijo kjerkoli v telesu, saj je limfno tkivo razširjeno po celotnem organizmu.

Obstajata dve glavni vrsti limfoma. Hodgkinov limfom, za katerega so značilne posebne Reed-Sternbergove celice, je redkejši, a ob zgodnji diagnozi dobro ozdravljiv. Drugi, veliko pogostejši tip, je ne-Hodgkinov limfom, ki zajema zelo raznolike podtipe. Ti se razlikujejo po hitrosti rasti, genetskih značilnostih in odzivu na zdravljenje – nekateri potekajo počasi in so kronične narave, drugi napredujejo hitro in zahtevajo agresivno terapijo.

Profimedia

Kdo zboleva in zakaj?

Limfom se lahko pojavi pri katerikoli starosti, a najpogostejši je med 20. in 40. letom ter pri ljudeh po 55. letu starosti. Natančnega vzroka zdravniki ne poznajo. Vlogo lahko igra genetika, večje tveganje pa imajo tudi osebe, ki so bile izpostavljene določenim kemikalijam, sevanju ali virusnim okužbam, kot sta Epstein-Barr virus ali bakterija Helicobacter pylori. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, na primer bolniki z HIV ali prejemniki imunosupresivne terapije, prav tako sodijo med bolj ogrožene skupine.

Simptomi, ki jih ne gre spregledati

Prvi znak limfoma je pogosto neboleča oteklina bezgavk na vratu, v pazduhah ali dimljah. Bolniki se lahko soočajo tudi z dolgotrajno utrujenostjo, ponavljajočo se vročino, močnim nočnim potenjem in nenamerno izgubo telesne teže. Včasih se pojavijo tudi kašelj, težko dihanje ali bolečina v prsih, če bolezen prizadene bezgavke v tem delu telesa. Manj znani, a značilni znaki so srbečica kože ali bolečina v bezgavkah po zaužitju alkohola.

Ker so simptomi podobni številnim drugim, manj nevarnim boleznim, se mnogi bolniki k zdravniku odpravijo pozno. Zgodnja diagnoza pa je ključna, saj močno poveča možnosti uspešnega zdravljenja.

Kako poteka diagnoza

Zdravniki najprej opravijo fizični pregled in krvne preiskave, a dokončno diagnozo omogoči šele biopsija bezgavke. Vzorec tkiva razkrije vrsto limfoma in vodi nadaljnje zdravljenje. Pomemben del diagnostike so tudi slikovne preiskave, kot so CT, MRI ali PET, ki pokažejo razširjenost bolezni, ter analiza kostnega mozga.

Možnosti zdravljenja

Zdravljenje limfoma je zahtevno in večstopenjsko. Najpogosteje vključuje kombinacijo kemoterapije in obsevanja. V zadnjih letih je velik napredek prinesla imunoterapija – uporaba monoklonskih protiteles, ki ciljajo na specifične beljakovine na površini rakavih celic. Med odmevnejšimi zdravili je rituksimab, ki je mnogim bolnikom z ne-Hodgkinovim limfomom podaljšal življenje in izboljšal prognozo. Pri Hodgkinovem limfomu se uporabljajo zdravila, ki ciljajo antigen CD30.

Profimedia

Pri nekaterih bolnikih pride v poštev tudi presaditev kostnega mozga, zlasti kadar je ta poškodovana zaradi agresivne terapije. Poleg teh pristopov je izjemno pomembna tudi podporna oskrba – zdravila za lajšanje bolečin in slabosti, psihološka pomoč ter prilagoditve življenjskega sloga, ki bolnikom pomagajo ohraniti kakovost življenja.

Prognoza in življenje z diagnozo

Izidi zdravljenja so odvisni od vrste limfoma, stadija bolezni, starosti bolnika in splošnega zdravstvenega stanja. Pri agresivnih ne-Hodgkinovih limfomih se z ustreznim zdravljenjem ozdravi več kot polovica bolnikov, medtem ko je Hodgkinov limfom ozdravljiv celo pri treh četrtinah bolnikov.

Indolentne, počasneje napredujoče oblike, pa praviloma ni mogoče trajno pozdraviti, a z zdravljenjem je mogoče doseči dolgotrajne remisije, ki trajajo tudi desetletje in več.

Življenje z limfomom ne pomeni le medicinskega zdravljenja, ampak tudi soočanje z utrujenostjo, slabostjo, čustvenimi stiskami in stranskimi učinki terapij. Redni pregledi, zdrav življenjski slog in močna psihološka podpora so ključni za obvladovanje bolezni.

Bolezni

Anevrizma trebušne aorte: stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč

Prihodnost zdravljenja

Raziskave na področju limfoma so izjemno intenzivne. Razvijajo se nove ciljne terapije, genski pristopi in napredne imunoterapije, ki obetajo manj stranskih učinkov in boljše rezultate. Čeprav je potek bolezni lahko nepredvidljiv, bolnikom danes znanost ponuja več možnosti kot kdajkoli prej.