Profimedia

Z besedo krvavitev imenujemo izgubo krvi iz obtočil. Lahko je majhna in se ustavi naravno, pri veliki hitrosti iztekanja ali veliki skupni količini izgubljene krvi pa je lahko nevarna in celo življenjsko ogrožajoča. Količina krvi, ki jo lahko človek izgubi, ne da bi bilo ogroženo življenje, je zelo različna.

Mlad in zdrav človek lahko izgubi dva ali tri litre krvi, za slabokrvnega in izčrpanega bolnika pa je lahko usoden že en liter. Pri otrocih je prav tako pomembna že manjša izguba, še posebno ker se njihov organizem dobro prilagodi na začetno izgubo in zakrije znake izgube krvi, ki so pomembni za razpoznavo nevarnega stanja.

Tipi krvavitev

Krvavitve delimo glede na vzrok (poškodbene ali bolezenske), izvor (arterijske, venske, kapilarne in mešane) ter umestitev (zunanje, notranje). Pri poškodbenih krvavitvah so žile poškodovane zaradi ureznine, udarnine, zloma ali drugega tipa poškodbe, bolezenske krvavitve pa nastanejo zaradi hemofilije, tumorjev, vnetij in drugih bolezni.

Arterijske krvavitve najpogosteje vidimo pri globokih vreznih ranah zapestja in podlakti ter pri ranah na obrazu in vratu. Kri iz arterij izteka v močnem curku, običajno v ritmu bitja srca, in je svetlo rdeče barve. To je nevarnejše od venske krvavitve, ker je količina izgubljene krvi približno šestkrat večja kot pri krvavitvi iz spremljajoče vene. Iz ven izteka temno rdeča kri, veliko počasneje in enakomerno, ker je tlak v venah mnogo nižji kot v arterijah. Pogosto tak tip krvavitve vidimo ob povrhnjih ranah na roki, podlakti in glavi.

Kri iz arterij izteka v močnem curku, običajno v ritmu bitja srca, in je svetlo rdeče barve.

Kapilarne krvavitve, ki so najpogosteje prisotne pri praskah in odrgninah, se kažejo kot počasno mezenje ali rosenje krvi iz rane in se zaradi strjevanja navadno ustavijo same od sebe. Kadar poškodbo povzroči top udarec, lahko pride do prekinitve podkožnih kapilar. Takrat kri ne izteka na površje, ampak nastane modrica. Pri številnih poškodbah gre pogosto za mešano krvavitev zaradi prekinitve posameznih ven in arterij hkrati.

Profimedia

Prva pomoč pri zunanjih krvavitvah

Na krvavečo rano pritisnite s sterilnim povojem, čisto krpo, kosom oblačila ali kar s prsti. Takšen neposreden pritisk na rano je najbolj učinkovit način ustavljanja krvavitve. Poškodovanca pomirite in polezite, dvignite mu noge. Ranjeni del telesa mora mirovati. Dvignite poškodovani del telesa nad raven srca, če je mogoče.

Preberite tudi:

• Kako ukrepati, ko želi najstnica shujšati s pomočjo hitrih diet
• Aparat, ki odkriva bolezni in rešuje življenja
• Krvavitev iz ušesa ni vedno škodljiva, a morate biti vseeno pozorni

Ko poškodovanca poležemo in mu dvignemo noge, zmanjšamo verjetnost za omedlevico, z mirovanjem pa ublažimo bolečine, preprečimo ponovno krvavitev in morebitno širjenje okužbe. Če dvignemo še prizadeti del telesa, lahko zmanjšamo količino izgubljene krvi, saj mora srce na poti do rane premagovati večjo silo težnosti.

Vzdržujte pritisk na rani, dokler se krvavitev ne ustavi, nato pa prek rane namestite povoj in lepilni trak ali trikotno ruto, da se obveza ne razrahlja. Prek povoja lahko rano hladite z vrečko z ledom. Pri huje krvavečih ranah je na 5–10 minut treba pregledati obvezo, ali ni morda prepojena s krvjo ali pretesna. Če so arterije premočno stisnjene, obvezani del telesa pobledi in postane hladen, v primeru stisnjenih ven pa pomodri. V obeh primerih je treba obvezo razrahljati in znova namestiti.

Profimedia

Večjih ran ne čistimo

Pri oskrbi krvaveče rane se moramo nekaterih dejanj izogibati, saj pogosto naredijo več škode kot koristi. Večjih ran, iz katerih močno krvavi, ne čistimo, sicer lahko povzročimo še hujšo krvavitev. Pri manjših ranah pa večje delce umazanije lahko očistimo. Povojev ne odstranjujemo, če so prepojeni s krvjo, ampak čez obstoječi povoj raje namestimo drugega, ob tem pa se prepričamo, da prvi povoj ni premalo stisnjen.

Prav tako povojev ne odstranjujemo samo zato, da bi pogledali, ali rana še krvavi. V rano globoko zadrtih predmetov (na primer peska ali kamenja, kosov lesa, noža) ne odstranjujemo, rano raje povijemo in predmet učvrstimo do pregleda pri zdravniku.

Profimedia

Notranje krvavitve

To so krvavitve v telesne votline, telesne organe ali tkivo ob poškodovani žili. Lahko so posledica bolezni, pogosteje pa nastanejo pri topih poškodbah (avtomobilske nesreče, zlomi in podobno). Navzven je pogosto vidna le modrica, vendar je včasih krvavitev tako obsežna, da se razvije smrtno nevaren šok.

Čeprav je prepoznavanje krvavitve težko, lahko poškodovanec opisuje slabost, utrujenost, žejo, zatemnitev pred očmi, šumenje ali zvonjenje v ušesih ter občutek omedlevice. Njegova koža je običajno bleda in hladna, bitje srca pospešeno, bolnik je zmeden, nemiren in oslabel.

Če pri poškodovancu opazite te znake, ga pomirite in polezite, dvignite mu noge ter mu čim prej priskrbite zdravniško pomoč s klicem na 112. Med čakanjem na zdravniško oskrbo se z njim pogovarjajte, lahko pa mu razrahljate tesna oblačila in ga pokrijete z odejo. Piti mu ne dajte, čeprav je morda žejen, tudi jesti ne. Potrebno je tudi pogosto preverjanje utripa srca in dihanja.