Konec neznank: Potrošniki bodo odslej točno vedeli, od kod prihaja med
Z današnjim dnem je v veljavi pravilnik o kakovosti in označevanju medu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pravilnik na podlagi evropske direktive določa natančnejše označevanje porekla mešanic medu, posebej veseli pa so ga domači čebelarji.
Namesto dosedanjega zapisa "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU" bo moral polnilec v osrednjem vidnem polju izdelka navesti vse države porekla mešanice medu skupaj s pripadajočimi deleži v padajočem vrstnem redu.
Počasni evropski mlini
V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so v sporočilu za javnost spomnili, da je do nove ureditve prišlo prav na njihovo pobudo, dano leta 2018, ki so jo na ravni EU pomagale udejanjiti vse slovenske vlade odtlej.
"Proces od ideje do formalne potrditve je trajal šest let, do realizacije v praksi pa celih osem let. Žal tako meljejo počasni, zelo počasni evropski politični 'mlini'. Nauk je vendarle jasen: če enkrat začneš s plemenito in pomembno idejo, če obstajajo enotnost, volja in energija, če sta prisotni vztrajnost in strokovna podlaga, pride nekoč tudi rezultat," je zadovoljen predsednik ČZS Boštjan Noč.
Odločitev bo lažja
Kot so izpostavili pri ČZS, se bo potrošnik lahko zdaj bolj informirano odločil, ali kupiti mešanico medu iz dveh, treh, petih ali več držav ali raje med slovenskega porekla.
"S tem problematika seveda še ni rešena, gre zgolj za korak v pravo smer, ki pa prinaša številne izzive, predvsem glede preverjanja navedenih podatkov na embalaži. Zato ostaja ozaveščanje potrošnikov o pomenu lokalnega medu še naprej izredno pomembno," so navedli v ČZS.
Zbiranje anonimnih prijav
K preverjanju pravilnosti navedb porekla mešanic medu v trgovinah morajo po njihovih besedah prispevati tudi čebelarji in potrošniki, zato bodo v zvezi zbirali anonimne prijave kršitev novih pravil. Skladno s tem so na svoji spletni strani objavili obrazec (QR), preko katerega je mogoče oddati prijavo, zbrane prijave pa bodo nato posredovali Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Med, ki je bil dan na trg ali označen na star način pred današnjim dnem, se sicer lahko še naprej trži do porabe zalog.
Naj bo tako za vsa živila
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) poudarjajo, da bi morale podobne rešitve kot za med veljati tudi za druga živila. Prav zato je KGZS evropski poslanki Romani Tomc maja letos predala pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju označevanja izvora živil. Ta predvideva, da bi bilo po vzoru medu tudi pri predelanih živilih jasno navedeno poreklo posameznih sestavin in njihovi deleži.
»Danes namreč številni izdelki – od mesnih izdelkov, sirov, jogurtov in gotovih jedi do drugih predelanih živil – nosijo zgolj splošne oznake porekla, ki potrošniku ne omogočajo jasnega vpogleda v izvor surovin. KGZS meni, da imajo potrošniki pravico vedeti, od kod prihaja hrana, ki jo kupujejo, in pod kakšnimi standardi je bila pridelana ali predelana,« so zapisali pri KGZS.
Po njihovem mnenju jasnejše označevanje porekla ne pomeni le večje preglednosti za potrošnike, temveč tudi krepitev zaupanja v prehransko verigo, spodbujanje lokalne pridelave hrane ter bolj poštene pogoje za evropske in slovenske kmete. »Hkrati prispeva k večji prehranski varnosti, prehranski suverenosti in možnosti informirane izbire, ki je temelj zaupanja med potrošniki in proizvajalci hrane.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.