Kdaj je nizek krvni tlak nevaren?
Nizek krvni tlak praviloma velja za prednost, vendar včasih naznanja težave. Kdaj zahteva pozornost in kako ga pravilno obvladovati?
Vrtoglavica ob hitrem vstajanju, tema pred očmi, občutek šibkosti ali celo kratkotrajna izguba zavesti, … vse to so lahko znaki nizkega krvnega tlaka oziroma hipotenzije. Čeprav se o njem govori bistveno manj kot o visokem krvnem tlaku, lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in v določenih primerih kaže na resnejšo zdravstveno motnjo.
Kaj pomeni, da je tlak prenizek?
O hipotenziji praviloma govorimo, kadar so vrednosti nižje od 90/60 mmHg. Krvni tlak izraža silo, s katero kri pritiska na stene arterij, ko srce črpa kri po telesu. Sistolični (zgornji) tlak meri pritisk ob krčenju srca, diastolični (spodnji) pa med njegovo sprostitvijo.
Pri nekaterih ljudeh so nižje vrednosti povsem normalne in ne povzročajo nobenih težav. Športno aktivni posamezniki imajo na primer pogosto nekoliko nižji tlak, kar je lahko znak dobre srčno-žilne kondicije. Težava nastane takrat, ko nizek tlak pomeni slabšo prekrvavitev možganov, srca ali drugih organov.
Različne oblike hipotenzije
Nizek krvni tlak ni enoten pojav. Poznamo več oblik, ki se razlikujejo po vzroku in poteku:
- Ortostatska hipotenzija: padec tlaka ob vstajanju iz sedečega ali ležečega položaja. Pojavi se zaradi počasne prilagoditve žil in srčnega utripa, značilna sta vrtoglavica in temnenje pred očmi. Pogostejša je pri starejših in ob dehidraciji.
- Postprandialna hipotenzija: padec tlaka po obroku, zlasti po obilnejši hrani. Nastane, ker se več krvi preusmeri v prebavila, kar lahko povzroči omotičnost ali utrujenost, predvsem pri starejših.
- Kronična hipotenzija: dolgotrajno nizke vrednosti brez izrazitih simptomov. Pri nekaterih je to povsem normalno stanje, težava pa nastane, če povzroča stalno šibkost ali slabšo zbranost.
- Akutna hipotenzija: nenaden in izrazit padec, ki je lahko življenjsko ogrožajoč, na primer ob hudi okužbi, krvavitvi ali alergijski reakciji. Zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Razumevanje vrste hipotenzije je ključno za ustrezno zdravljenje.
Zakaj pride do padca tlaka?
Vzroki so zelo raznoliki. Med najpogostejšimi so:
- dehidracija in izguba elektrolitov,
- dolgotrajno ležanje ali nenadna sprememba položaja,
- pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline (anemija),
- nekatera zdravila, zlasti antihipertenzivi, diuretiki ali antidepresivi,
- nosečnost,
- motnje delovanja srca ali endokrinega sistema.
Pri starejših so telesni mehanizmi za uravnavanje tlaka manj učinkoviti, zato so padci tlaka pogostejši in tudi nevarnejši zaradi tveganja za padce in poškodbe.
Kako se kaže nizek krvni tlak?
Simptomi se lahko pojavijo postopoma ali nenadno. Najpogostejši so:
- vrtoglavica in občutek nestabilnosti,
- zamegljen ali dvojni vid,
- utrujenost in zmanjšana zbranost,
- slabost,
- hladna, bleda ali potna koža,
- omedlevica.
Če se pojavijo bolečine v prsih, zmedenost, težko dihanje ali dolgotrajna izguba zavesti, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Vročina, poletje in nizek tlak
V toplih mesecih so težave pogosto izrazitejše. Visoke temperature povzročijo razširitev žil, kar dodatno zniža tlak. Obenem se z znojenjem izgublja tekočina, kar lahko stanje še poslabša.
Zato je poleti še posebej pomembno zadostno pitje tekočine, uživanje lahkih in rednih obrokov ter izogibanje fizičnim naporom v najbolj vročem delu dneva.
Kaj lahko storimo sami?
Pri blagih oblikah hipotenzije pogosto zadostujejo preprosti ukrepi:
- povečajte vnos vode,
- jejte več manjših obrokov čez dan,
- vstajajte počasi in se ob tem za nekaj sekund ustavite,
- zmerno povečajte vnos soli (po posvetu z zdravnikom),
- vključite redno, zmerno telesno aktivnost, ki spodbuja prekrvavitev.
Spanje z rahlo dvignjenim vzglavjem lahko pomaga pri nočnih padcih tlaka.
Kofein lahko kratkotrajno zviša krvni tlak, vendar ni primeren kot dolgoročna rešitev, saj lahko povzroči dehidracijo ali motnje spanja.
Kdaj je potrebno zdravljenje?
Če spremembe življenjskega sloga ne zadostujejo ali so simptomi izraziti, zdravnik lahko predpiše zdravila. Ta delujejo tako, da povečajo volumen krvi ali zožijo krvne žile. Zdravljenje je vedno usmerjeno v osnovni vzrok.
Pomembno je tudi redno spremljanje krvnega tlaka in po potrebi prilagoditev terapije, zlasti pri ljudeh, ki že jemljejo zdravila za srce ali tlak.
Nizek tlak ni vedno »dobra novica«
Res je, da nizek krvni tlak običajno ne nosi enakih tveganj za srčno-žilne zaplete kot visok. A če povzroča simptome, lahko močno vpliva na vsakdanje življenje, od zmanjšane delovne storilnosti do večjega tveganja za padce in poškodbe. Ključno je razlikovati med naravno nižjimi vrednostmi brez težav in stanjem, ki zahteva pozornost. Redni pregledi, poslušanje lastnega telesa in pravočasno ukrepanje so najboljša zaščita pred zapleti.
