Črne napovedi do leta 2050: Svetu bo manjkalo na milijone zdravnikov
Število obolelih za rakom strmo narašča, zdravstveni sistemi pa po vsem svetu komaj dohajajo. Napovedi do leta 2050 so alarmantne.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Svetovno prebivalstvo se stara in hkrati hitro povečuje, s tem pa narašča tudi število primerov raka. Po novih napovedih, ki jih je za revijo The Lancet Oncology pripravila mednarodna skupina strokovnjakov, bo do leta 2050 vsako leto na novo diagnosticiranih kar 35,3 milijona primerov raka, umrlo pa bo 18,5 milijona ljudi. Stroka opozarja, da svetovni zdravstveni sistemi tega bremena ne bodo zmogli, če ne bomo nemudoma ukrepali, poroča portal ScienceAlert.
100 milijonov premalo zdravstvenih delavcev
Po izračunih raziskovalcev pod vodstvom radiologinje Hedvig Hricak in onkologa Patricka Loehrerja z univerze v Indiani bo do leta 2050 v zdravstvu manjkalo približno 100 milijonov zaposlenih.
Med njimi 65 milijonov medicinskih sester, 16 milijonov diagnostičnih specialistov, 10 milijonov zdravnikov specialistov ter milijone tehničnih in podpornih zdravstvenih delavcev.
Hricakova svari, da gre za najobsežnejšo kadrovsko vrzel, kar jih je svet do zdaj poznal: "Naša svetovna pobuda prinaša jasno opozorilo: brez nujnega ukrepanja glede kritičnega pomanjkanja delovne sile tvegamo krizo na področju onkologije, kakršne še nismo videli," navaja.
"Pozivamo k takojšnjim strategijam, prilagojenim posameznim državam, pametnejši prerazporeditvi delovne sile, prenosu nalog na druge profile ter uvajanju umetne inteligence in digitalnega zdravstva. Ob tem sta nujna tudi na prihodnost pripravljeno izobraževanje ter močno, trajnostno financiranje prek javno-zasebnih partnerstev,“ še dodaja.
Najbolj ranljive so države z nizkimi in srednjimi prihodki
Sedem od desetih bolnikov z rakom bo do leta 2050 živelo v državah z nizkim ali srednjim dohodkom, kjer so preživetja že danes znatno slabša. V Afriki naj bi petletno preživetje bolnikov z rakom doseglo le 34 odstotkov, v Aziji 39 odstotkov, v Severni Ameriki in Oceaniji pa približno 60 odstotkov.
"Ključna ugotovitev je naša ocena, da eden od treh primerov raka po svetu ostane nediagnosticiran, v nekaterih delih Afrike pa ta delež presega celo 60 odstotkov," poročajo Hricakova in njena ekipa. "Najpomembnejši dejavnik za preživetje bolnikov z rakom torej ni vrsta raka ali biološki dejavniki, temveč država, v kateri prejmejo diagnozo in zdravljenje."
Preberite več: Rak v 2026: Preživetje vse višje, a odvisno od kraja in denarnice
Kaj lahko prinese pravočasno ukrepanje?
Če bi svetovni skupnosti nekako uspelo povečati število zdravstvenih delavcev in zagotoviti, da so razporejeni tja, kjer so najbolj potrebni, bi lahko med letoma 2030 in 2050 preprečili 170 milijonov smrti zaradi raka, ugotavlja poročilo.
Ekipa za reševanje te krize predlaga vrsto strategij. Svetovni register onkoloških delavcev (ki trenutno sploh ne obstaja), bi lahko pomagal pri načrtovanju usposabljanja, zaposlovanja in dodeljevanja virov.
Partnerstva med različnimi zdravstvenimi sektorji in narodi bi lahko pripomogla k boljšemu izobraževanju, raziskavam, diagnostiki, terapijam in opremi. Prav tako pozivajo k večjim naložbam v digitalne rešitve in umetno inteligenco.
Onkolog Mark Lawler je ob predstavitvi raziskave dejal: "Naj ne bo pomote; to je poziv k prebujenju, ne glede na to, kje na svetu se nahajate. Številke ne lažejo. Ne moremo čakati do leta 2050, da bi videli, ali so naše napovedi pravilne. Ukrepati moramo zdaj."
