Četrta vrnitev Janeza Janše na vrh države
Janez Janša se je še četrtič vrnil na vrh slovenske politike. Državni zbor je potrdil njegovo 15-člansko ministrsko ekipo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Janez Janša se je še četrtič vrnil na vrh slovenske politike. Državni zbor je po večurni razpravi z 49 glasovi za in 30 glasovi proti potrdil njegovo 15-člansko ministrsko ekipo, Slovenija pa je dobila 16. vlado v svoji zgodovini.
Sam izid glasovanja ni bil presenečenje, saj je imela koalicija ob svojih 43 poslancih napovedano tudi podporo Resni.ce in obeh poslancev narodnih skupnosti. Več o začetku mandata je povedala razprava, v kateri se je že prvi dan pokazalo, kako različno koalicija in opozicija razumeta stanje države.
Janša oblast prevzema po mandatu Roberta Goloba in po povolilnem sestavljanju večine, ki jo koalicija predstavlja kot priložnost za spremembo smeri. Opozicija v njej vidi prelom predvolilnih zavez, tveganje za javne sisteme in začetek obdobja, v katerem bo treba posebno pozornost nameniti plačnemu sistemu, socialnemu dialogu, zdravstvu, šolstvu in vladavini prava.
To je četrta vlada Janeza Janše. Prvo je vodil v času gospodarske rasti in prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU, med letoma 2004 in 2008. Drugo je prevzel v času finančne in politične krize, med letoma 2012 in 2013, tretjo pa med epidemijo covida-19, od leta 2020 do 2022. Tokrat se vrača z obljubo »sistematičnega in dolgočasnega mandata«, vendar je že razprava ob potrjevanju ministrov pokazala, da politični mir za novo vlado ne bo izhodišče, temveč ena prvih nalog.
»Dolgočasen mandat« in prvi politični spopad
Janša je novo vlado predstavil kot ekipo, ki lahko hitro začne delati, saj imajo številni ministri že izkušnje z izvršilno oblastjo. Kot glavne težave države je izpostavil centralizacijo, razbohoteno birokracijo, javnofinančne pritiske in korupcijo, med prednostnimi nalogami pa razbremenitev dela, učinkovitejše zdravstvo ter drugačen odnos do občin in regij.
Ob tem je napovedal, da si želi »sistematičen in dolgočasen mandat«, v katerem bi se vlada ukvarjala predvsem z delom, ne z nenehnimi političnimi spopadi. A že razprava pred glasovanjem je pokazala, da takšen mir ne bo samoumeven. Janša je napovedal »enake vatle za vse« in opoziciji ponudil partnerstvo za razvoj, v SDS pa so njegovo sporočilo nadaljevali z napovedjo »razvojnih štirih let za Slovenijo«. Jelka Godec je med ključnimi cilji izpostavila višje plače prek večje produktivnosti, decentralizacijo, energetsko varnost in krajšanje čakalnih dob v zdravstvu.
Opozicija je v razpravi postavila drugačen okvir. Borut Sajovic je v imenu Svobode dejal, da je »prevara uspela«, saj naj bi del nove večine po volitvah ravnal drugače, kot je napovedoval pred njimi. Novo oblast je opozoril, naj države ne obravnava kot plena. »Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje. Ni oder za ideološke predstave. Ni bankomat za ozke interesne skupine,« je dejal.
Robert Golob je ob odhodu z oblasti zavrnil oceno, da nova vlada prevzema državo v slabem stanju. Po njegovih besedah odhajajoča vlada za seboj pušča »normalnost«, mir in stabilnost. Omenil je rast plač in pokojnin, ukrepe za starejše, stanovanjski program, pokojninsko reformo in vlaganja v znanje.
Janša je odgovoril, da nova oblast ne bo rušila vsega, kar je naredila prejšnja vlada. »Na dobrem bomo gradili, slabe ukrepe pa bomo odpravljali ali popravljali,« je dejal. Ob tem je dodal, da nova vlada ne bo »čistila golobistov«, kot je po njegovih besedah prejšnja vlada »čistila janšiste«, odhajajoči oblasti pa očital tudi nekatere poteze v času tekočih poslov.
Tudi Luka Mesec je v imenu Levice in Vesne zavrnil Janševo črnogledo oceno države. Slovenijo je opisal kot varno in gospodarsko uspešno državo z visoko kakovostjo življenja, vendar opozoril, da ostajajo odprte težave v zdravstvu, stanovanjski politiki, prometu, sodnih postopkih in produktivnosti. Novo koalicijo je pozval, naj se teh vprašanj loti brez odpiranja novih ideoloških bojev in brez posegov, ki bi oslabili javne sisteme.
Andreja Katič iz SD je opozorila še na socialni dialog, referendumske pravice in enakost pred zakonom. Nekatere napovedi nove vlade, med njimi pokrajine in brezplačne vrtce, je označila za zanimive, vendar dodala, da bo šele iz konkretnih zakonskih predlogov jasno, kaj pomenijo splošne obljube nove koalicije.
Ministri med izkušnjami, lojalnostjo in prvimi očitki
Čeprav so ministrski kandidati podporo odborov dobili že v začetku tedna, se je razprava v državnem zboru znova dotaknila vprašanja, po kakšnem ključu je bila ekipa sestavljena. Koalicija je vztrajala, da gre za ljudi z izkušnjami v izvršilni oblasti, opozicija pa je opozarjala na presplošne odgovore in dvom, ali so pri nekaterih imenih odločale predvsem strokovne reference ali politična lojalnost.
V SDS so zaupanje v ministrsko listo utemeljevali z izborom predsednika vlade. Jelka Godec je kandidate opisala kot »strokovne, izkušene in operativne«, njihove naloge pa povezala z višjimi plačami, zdravstvom, javno upravo, energetiko in regionalnim razvojem. Podobno so v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus zavračali očitke o nekompetentnosti. Janez Žakelj je dejal, da Slovenija potrebuje manj ideoloških sporov in več kompetentnosti, od ministrov pa pričakuje rezultate, ne le »lepih besed in dobrih namenov«.
Opozicija se ni ustavila le pri splošni kritiki ministrske liste, ampak je odpirala tudi vprašanje, kako so bili kandidati izbrani. Meira Hot je v imenu SD opozorila, da so bili nekateri odgovori na odborih presplošni in brez konkretnih pojasnil. Največ nejasnosti je videla pri združitvi gospodarstva in dela, kjer po njenem še ni jasno, kdo bo odgovoren za delavske in socialne pravice, pokojninski sistem ter položaj invalidov. Ob tem je izrazila pomislek, ali so pri imenovanjih odločale strokovne reference ali predvsem politična lojalnost.
Najbolj neposredno je Janja Sluga nastopila proti Franciju Matozu, novem notranjem ministru. Očitala mu je, da pri policiji obljublja hitre rešitve za težave, ki se vlečejo že od leta 2004, ob tem pa odprla še vprašanja ločenega plačnega sistema, digitalizacije, avtocestne policije in projekta Skok. Matoz bo po njeni oceni opravil »še eno odvetniško uslugo«, ki jo bodo plačali davkoplačevalci.
Koalicijski poslanci so očitke zavračali kot vnaprejšnjo nezaupnico vladi, ki še ni začela delati. Aleksander Reberšek je opoziciji sporočil: »Pustite nas, da delamo,« Golobovo vlado pa označil za eno najslabših doslej.
Prvi preizkus bodo zakoni
Po potrditvi ministrske ekipe se bo pozornost hitro premaknila z imen na prve odločitve. Že razprava v državnem zboru je nakazala, kje bodo nastali prvi resnejši preizkusi nove oblasti: pri plačnem sistemu, davčnih spremembah, zdravstvu, šolstvu, decentralizaciji, javnih financah in odnosu do sindikatov.
Koalicija na teh področjih napoveduje razbremenitev dela, višje plače prek večje produktivnosti, manj birokracije in učinkovitejše javne storitve. V zdravstvu govori o krajšanju čakalnih dob in drugačni organizaciji sistema, pri razvoju države o večji vlogi občin in regij, pri javnih financah pa o odgovornejši porabi denarja. Sporočilo nove večine je bilo, da želi čim prej začeti izvajati program, s katerim je utemeljila prevzem oblasti.
Opozicija bo prve zakone brala drugače. V Svobodi, SD in Levici so opozarjali predvsem na enotni plačni sistem, delavske pravice, javno zdravstvo, šolstvo, medije, vladavino prava in socialni dialog. Zato se razprava, ki se je ob imenovanju vlade vrtela okoli splošnih napovedi, pri prvih zakonskih predlogih ne bo več mogla ustaviti pri načelih. Prvi zakonski predlogi bodo pokazali, kaj nova koalicija razume kot reforme in kaj bo opozicija razumela kot poseg v javne sisteme.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
