Navlaka doma dokazano vodi v tesnobo in celo depresijo
Nepospravljen dom, ko večino časa živimo v razmetanih in prenatrpanih prostorih, po mnenju strokovnjakov zelo slabo vpliva na duševnost in s tem tudi telo.
Nepospravljen dom ni le estetski problem, ampak vpliva na posameznikovo duševno zdravje. Kogar pogled na prenatrpano mizo ali razmetano sobo spravi v slabo voljo ali vsaj nemir, zagotovo ni sam. Številne znanstvene raziskave potrjujejo, da nered oziroma navlaka v bivalnem prostoru pri mnogih ljudeh sproža anksioznost, torej tesnobo, negativno vpliva na spanec, zmanjšuje produktivnost ter se lahko odraža tudi v odnosu do sebe in drugih.
Znanstveni dokazi o vplivu nepospravljenega doma
Raziskava Univerze v Sydneyju, ki je vključevala 60 parov z dvojnim dohodkom, je pokazala, da imajo ženske, ki živijo v prenatrpanih in stresnih domovih z oblilo odvečnimi in nekoristnimi rečmi, višje ravni kortizola, hormona, povezanega s stresom, ter izrazitejše simptome depresije. Ti učinki so ostali nespremenjeni tudi, ko so upoštevali dejavnike, kot sta zadovoljstvo v zakonu in osebnostne lastnosti.
Še ena avstralska študija potrjuje, da nered povečuje tesnobo, moti spanec in otežuje osredotočenost. Poleg tega zmanjšuje produktivnost, saj sproža strategije obvladovanja stresa, kot so prenajedanje z nezdravo hrano ali pretirano gledanje televizije – pogosto, ironično, celo oddaj o pospravljanju. Kar štirje od desetih prebivalcev občutijo tesnobo ali so zaradi navlake v svojem domu celo depresivni.
Po ameriški študiji neurejeno in umazano domače okolje negativno vpliva tudi na odnose, ker posamezniki v povprečju slabše interpretirajo izraznost na obrazu ljudi. Tudi sami s seboj so v bolj površnih stikih, ker ogromno časa namenijo opazovanju in prestavljanju množice predmetov, ki pogosto ovirajo normalno vsakodnevno funkcioniranje. Ne nazadnje se je treba zavedati, da so lahko dlje časa nakopičeni predmeti tudi popolna zbiralnica prahu, leglo bakterij in drugih neželenih spremljevalcev, ki sprožajo tudi resne telesne zdravstvene težave.
Ustvarjalni nered ali duševno ravnovesje
Medtem ko je znani fizik Albert Einstein slovel po svojem »ustvarjalnem neredu« in verjel, da kaos spodbuja ustvarjalnost, sodobni klinični psiholog dr. Jordan Peterson odločno vzklika: »Pospravi svojo sobo!« Po njegovem mnenju je urejen prostor temelj za duševno ravnovesje in osebnostno rast. Znanost torej bolj podpira Petersonovo stališče, saj dokazuje, da urejenost zmanjšuje negativni stres in izboljšuje počutje.
Kako se zares učinkovito lotiti pospravljanja
Začnite z majhnimi koraki: Vsak dan pospravite vsaj en predal ali polico. Držite se pravila »dotakni se le enkrat«: Ko nekaj primete, se takoj odločite, kam sodi.
Znebite se odvečnega: Podarite, reciklirajte ali zavrzite, česar ne potrebujete. Pripravite si tri vreče ali škatle z napisi »zadržim«, »doniram« in »zavržem«.
Ustvarite vsakodnevno rutino: Redno pospravljanje vsaj temeljnih stvari, kot so kuhinjska posoda in oblačila, nam ne vzame veliko časa, a v kali preprečuje nastanek težko obvladljivega nereda.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
