Kašelj je nagonski telesni odziv, ki ima presenetljivo pomembno vlogo
Če hočemo ali ne, so pred nami meseci, ko nas bo kašelj verjetno vsaj enkrat obiskal, če že ne dalj časa spremljal. Zato je o kašlju dobro vedeti kaj več.
Kadar se v naših dihalnih poteh naberejo sluz, tujki in druge zapore ali pa so dihalne poti izpostavljene dražljajem, naše telo sproži obrambni dihalni mehanizem, ki poskuša dihalne poti očistiti. Pravimo mu kašelj. Gre torej za refleksen odziv, pri katerem z izjemno silo in hitrostjo izločimo neželene delce iz dihalnih poti – pretok zraka med kašljem lahko doseže kar 500 kilometrov na uro.
Kašelj je eden najpogostejših simptomov, zaradi katerih ljudje poiščejo zdravniško pomoč, vendar sam po sebi ni bolezen, temveč znak, da telo nekaj moti. Lahko traja le nekaj dni, včasih pa vztraja tedne ali celo mesece, odvisno od vzroka.
Kako deluje mehanizem kašlja
Ko nekaj draži dihalne poti, receptorji za kašelj pošljejo signal v možganski center za kašelj. Telo najprej globoko vdihne, nato se glasilke za hip zaprejo in s tem se tlak v prsnem košu močno poveča. Ko se glasilke nenadoma odprejo, zrak z veliko silo izbruhne iz pljuč in izloči sluz, prah ali druge tujke. Tako nastane značilen, eksploziven zvok kašlja, s katerim telo učinkovito očisti dihalne poti.
Kaj vse lahko sproži kašelj
Kašelj ni vedno posledica prehlada ali okužbe, temveč ga lahko povzročijo različni dražljaji.
- Med vnetne dražljaje sodijo okužbe dihal, kot so prehlad, bronhitis ali pljučnica, pa tudi kronično vnetje zaradi kajenja.
- Mehanski dražljaji so lahko tujki, prašni delci ali anatomske spremembe, kot so polipi in zožitve dihalnih poti pri astmi.
- Toplotni dražljaji sprožijo kašelj, kadar vdihnemo zelo hladen ali vroč zrak, kemični pa ob vdihavanju dražečih plinov, dima ali klora.
- Kašelj se lahko pojavi tudi zaradi refluksa želodčne kisline, ko ta draži spodnji del požiralnika in s tem sproži refleks kašlja.
Suh in moker kašelj – v čem je razlika?
Pri suhem kašlju je prisoten dražeč občutek v grlu brez izločanja sluzi. Ta oblika se pogosto pojavi na začetku prehlada ali ob draženju sluznice zaradi suhega zraka, dima ali alergij. Suh kašelj lahko močno moti spanec in vsakodnevno počutje. Moker (produktiven) kašelj pa spremlja izkašljevanje sluzi, pri čemer telo že aktivno čisti dihalne poti, zato pretirano zaviranje kašlja ni priporočljivo – pomembno je, da se sluz lahko izloči.
Pomoč pri kašlju
Najpomembnejše pri lajšanju kašlja je, da ohranjate dihalne poti vlažne. Zato pijte dovolj tekočine – predvsem vodo, nesladkane čaje in tople juhe. Zelo koristno je, če v prostor dodate vlažilec zraka, ki ublaži suhost sluznice in zmanjša draženje, zlasti ponoči.
Izogibajte se mlečnim izdelkom, saj lahko povečajo nastajanje sluzi. Pomagajo zeliščni čaji, kot so žajbljev, timijanov, slezov ali lipov, ter naravna sredstva, kot sta česen in ingver, ki imata protibakterijske in protivnetne lastnosti. Pri suhem kašlju pomaga tudi žlička medu, zlasti pred spanjem (pri otrocih šele po prvem letu starosti).
Če kašelj spremljajo piskajoče dihanje, bolečine v prsih, dolgotrajna vročina ali kri v izpljunku, je nujen posvet z zdravnikom, saj je lahko v ozadju resnejša bolezen.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
