Kdor spi manj, a dobro, ga morda čaka bolj zdravo življenje
Splošno priporočena dolžina spanja po nekaterih novejših raziskavah ni nujno povezana z dobrim počutjem in s krepkim imunskim sistemom.
Kakovosten spanec je nepogrešljiv za regeneracijo telesa, krepitev imunskega sistema, uravnavanje hormonov in utrjevanje spomina. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča odraslim od 7 do 9 ur spanja na noč. Pomanjkanje spanja namreč pri večini ljudi povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, depresijo ter demenco.
Koliko je treba spati in posledice pomanjkanja
Večina ljudi potrebuje vsaj 7 ur, da ohranja optimalno zdravje in kognitivne funkcije. Med posledicami kroničnega pomanjkanja spanja so motnje razpoloženja, upad koncentracije, oslabljen imunski sistem in večje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, depresijo ter demenco.
Zakaj nekateri potrebujejo manj spanca
Znanstveniki opažajo redke spalce, ki brez težav delujejo z le 4–6 urami spanja. Ti ljudje so pogosto celo visoko produktivni, odporni na stres ter kognitivno zelo zmogljivi. Za razliko od večine populacije kljub krajši dolžini spanca ne doživljajo utrujenosti. Raziskave Univerze v Kaliforniji, objavljene v strokovni reviji Neuron, so pokazale, da imajo ti posamezniki posebne genetske mutacije, ki vplivajo na regulacijo spanja. Te spodbujajo budnost in zmanjšujejo potrebo po spancu ter omogočajo krajši in bolj učinkovit spanec brez kognitivnega upada.
Ali so tisti, ki spijo manj, bolj zdravi
Leta 2023 so raziskovalci testirali miši z mutacijami kratkega spanca in genetsko nagnjenostjo k Alzheimerjevi bolezni. Rezultati so bili presenetljivi. Miši so razvile manj strupenih beta-amiloidnih oblog, kar nakazuje, da bi krajši, a učinkovit spanec lahko ščitil pred nevrodegeneracijo. Strokovnjaki menijo, da bi enak mehanizem lahko ščitil tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, kot sta diabetes in bolezni srca.
Profesorica nevrologije dr. Phyllis Zee z Univerze Northwestern pravi, da je kakovost spanja morda pomembnejša od njegove dolžine. Učinkovit spanec omogoča hitrejše odstranjevanje toksinov iz možganov preko glimfatičnega sistema, ki deluje predvsem med globokim spanjem. Posamezniki, ki spijo manj, morda spijo bolj globoko v krajšem časovnem obdobju, kar je verjetno njihova ključna prednost.
Vsakdo ima svojo potrebo po spanju
Ne glede na izsledke se je treba zavedati, da ima vsakdo individualno potrebo po spanju. V prvi vrsti moramo upoštevati svoje telo. Umetno krajšanje spanca lahko vodi v izgorelost in druga obolenja z resnimi posledicami. Strokovnjaki za kar najbolj kakovosten spanec, ne glede na to, koliko ga potrebujemo, še svetujejo ustrezno rutino spanja, omejitev zaslonov v času pred spanjem in skrb za pravo sprostitev.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
