Martin Metelko

Če kdo ve, kako so se nogometaši Kosova in njihovi navijači počutili v pričakovanju obračuna v Stožicah, kako se je počutila celotna država, to vemo v Sloveniji. Lahko podoživimo. Takšno stanje duha je pred 26 leti prevladovalo pri nas, ko so se izbranci Srečka Katanca na čelu z Zlatkom Zahovićem spogledovali s prvim velikim tekmovanjem.

Prikaz nemoči

Vedeli smo, vedeli so tudi fantje Matjaža Keka, a se niso ustrezno odzvali. Niso znali zaustaviti oziroma preprečiti evforičnega uvoda, ob pomanjkanju prepotrebne energije so se kmalu znašli v velikih težavah. Z zgodnjim vodstvom je kosovska samozavest dobila dodatno razsežnost in Slovenci z dvema ali tremi prebliski do odhoda na odmor niso našli pravega odgovora, načina, kako se ji postaviti po robu.

Preberite še

Zdravje

Ta naravni izvleček skrajša simptome prehlada za 40 odstotkov

Upanje, da bo v nadaljevanju boljše, je skoraj dokončno uničila ekspresna izključitev Petra Stojanovića, ki je na zelenici preživel nekaj manj kot osem minut ... In potem se je zgodil še nesrečni avtogol Žana Karničnika za 0:2. Za nazoren prikaz popolne slovenske nemoči, ki se je nadaljevala vse do zaključnega piska Clementa Turpina, Jan Oblak je preprečil, da ni bil polom še hujši.

Podoba Slovenije je bila daleč od želene, še na četrti zaporedni preizkušnji ni dosegla gola. Bila je obupna, bila je skrb zbujajoča in bila je takšna, da se sama po sebi ponujajo številna vprašanja. Sanje o uvrstitvi na svetovno prvenstvo v ZDA, Kanadi in Mehiki so se razblinile. Zasedba, ki ji poveljuje družinski prijatelj Darka Milaniča Franco Foda, je slavila popolnoma zasluženo (na tribunah še precej bolj prepričljivo), Kosovo sanja še naprej.

Vprašanje ponuja odgovor

»Najprej je treba čestitati Kosovu, ki je zmagalo popolnoma zasluženo. Drži, da nam šle nekatere stvari narobe. Kartoni, avtogol ..., ampak že v prvem polčasu so bili tekmeci hitrejši, dobivali so 'druge žoge' in nikakor nismo prišli v igro,« je bila prva misel Matjaža Keka po bolečem porazu.

Prejeti zadetek že v šesti minuti je kakopak močno vplival na potek dvoboja, prav tako kot hitra izključitev Petra Stojanovića na začetku nadaljevanja, ko je še tlelo upanje za preobrat. »To se pač zgodi. Po prejetem golu je bilo do konca še več kot 80 minut. Potem smo se nekako le stabilizirali in v drugem polčasu zamenjali formacijo, toda nato se nam je pripetila neumnost, neodgovornost. Na tej ravni se to drago plača, nakar smo si zabili še nesrečni avtogol, tako da nam je bilo na koncu z desetimi zelo, telo težko. A šele takrat smo zaigrali dovolj pogumno. Mogoče bi tako morali od začetka,« se je odzval selektor.

Martin Metelko

Je potemtakem škripalo v pristopu? Je bila želja premalo izražena? »Če smo pred enim mesecem v Prištini nadigrali to isto ekipo, je tokrat ona nadigrala nas. Vprašanje že ponuja odgovor. Vse 'druge žoge' na sredini, vsi dvoboji, vse je šlo na stran nasprotnikov. Premagali so nas in povrhu še pretepli. V pozitivnem nogometnem žargonu seveda, prevladali so tudi na tribunah,« je odvrnil mariborski strokovnjak.

Zdaj je v torek na sporedu še nebodigatreba tekma na Švedskem. »Jasno je, da je treba kvalifikacije do konca odigrati na najvišji možni ravni. To so tekme, ki štejejo, to so tekme za točke. Upam, da bomo mnogo boljši, kot smo bili tokrat,« je še povedal Matjaž Kek.