Profimedia

Kaj je mišja mrzlica?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi: »Med temi virusi ločimo več različnih vrst. V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala, ki je manj virulenten, vendar pogostejši, ter bolj virulenten Dobrava virus.«

Kdo in kdaj prenaša virus

Prvi primer te bolezni, ki se ne prenaša s človeka na človeka, so v Sloveniji zabeležili leta 1954. Pojavlja se vsako leto kot posamični primeri, ciklično pa tudi kot izbruh. Virus kroži predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Večje število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa:

»Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev – v seču, iztrebkih in slini. S temi izločki so okuženi hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka in se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih.«

Kje in kako se okužimo

Okužbe so povezane z opravili na vrtu, polju ali v gozdu, ter z dejavnostmi v naravi, kot sta taborjenje in kopanje, zlasti na divjih kopališčih, prav tako z rekreacijo in s čiščenjem mest, kjer so vidni iztrebki glodavcev; okužimo se lahko že med pospravljanjem podstrešij in kleti. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh ali skladiščih.

Profimedia

Simptomi mišje mrzlice

Na NIJZ pravijo, da od okužbe do nastanka znakov bolezni običajno mineta dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev:

»Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju.«

Zdravljenje, zapleti in smrt

Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska:

»Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.«

Smrtnost po okužbi z Puumala virusom je nizka (0,1 – 0,4%), višja pri bolnikih okuženih z Dobrava virusom. Pojav povečanega izločanja seča oznanja obdobje okrevanja, ki lahko traja več tednov ali mesecev.

Kdor zboli in zazna znake, ki ustrezajo mišji mrzlici, naj čim prej poišče pomoč zdravnika in mu pove, da je bil izpostavljen dejavnikom tveganja za okužbo. Zdravniki bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključijo na dializo.

Preventiva 

Hantavirus, ki povzroča mišjo mrzlico, se prenaša z vdihavanjem izločkov glodavcev, zato je ključen ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Pomembni sta tudi higiena okolja oziroma prostorov in osebna higiena. Bistveno je umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali s prahom, predvsem v naravi.

Cepivo proti mišji mrzlici ni na voljo. Nujna je ustrezna preventiva. V domačem okolju je treba najprej poskrbeti, da glodavcem preprečimo dostop v hišo. Prav tako jih ne privabljajmo z odpadki hrane. Živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah ter izvajajmo redno deratizacijo.

Profimedia

Previdnost pri čiščenju

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov pred začetkom temeljito prezračimo prostor tako, da za najmanj pol ure na stežaj odpremo vsa okna in vrata. Dobro je nositi zaščitno masko. Pri delu si je prav tako treba zaščititi roke z rokavicami iz lateksa. Med prezračevanjem ne smemo biti v prostoru.

V tem času pripravimo raztopino klorovega razkužila, kjer denimo enoto varikine zmešamo z devetimi enotami vode. S pripravljenim razkužilom s pomočjo razpršila razkužimo vse površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši. Minimalni čas delovanja razkužila naj bo pet minut.

Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke, priporočajo na NIJZ: »Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še druge površine in predmete, ki so lahko zaradi onesnaženosti z iztrebki kužni. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so ostanki iztrebkov glodavcev. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.« 

Kadar najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer so rejne živali, denimo v hlevih, obvestimo pristojnega veterinarja.

PREBERITE TUDI: 

• Bolezen, ki vpliva na različne dele telesa in povzroči vrsto težav
• Redka, a nevarna bolezen, ki zahteva hitro ukrepanje
• Nevarna bolezen, ki se razvije v nekaj urah

Med deli in bivanjem v naravi

Pri bivanju v naravi pazimo, da zaščitimo oziroma skrijemo hrano in pijačo pred glodavci. Živil in osebnih stvari ne puščajmo na tleh. NIJZ prav tako priporoča, da ne pijemo vode iz naravnih izvirov ter ne poležavamo in posedamo na golih tleh. Ne pozabimo poskrbeti za higieno rok. Tudi pri opravljanju poklicnega dela v naravi nosimo zaščitno masko, posebej če se pri tem dviguje prah.