Profimedia

Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, za katere je značilna pretirana in dolgotrajna tesnoba ali strah, ki pomembno ovira vsakodnevno življenje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se z anksioznimi motnjami vsaj enkrat v življenju sooča približno vsaka tretja oseba v Evropski uniji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da za anksioznimi motnjami trpi več kot 260 milijonov ljudi po svetu. Čeprav so v 90 odstotkih ozdravljive, večina prizadetih ne poišče strokovne pomoči, pogosto zaradi stigme ali prepričanja, da je tesnoba 'normalna'.

Ko je duša v stiski

Oblika depresije, ki prizadene približno 16 odstotkov žensk

Vzroki za anksiozne motnje

Vzroki za anksiozne motnje so kompleksni in vključujejo preplet genetskih, okoljskih in psiholoških dejavnikov:

• Genetika: Povečana dovzetnost, če so anksiozne motnje prisotne v družini.
• Stresni dogodki: Travme, zlorabe, izguba bližnjih ali dolgotrajen stres.
• Osebnostne lastnosti: Nizka samopodoba, perfekcionizem ali pretirana sramežljivost.
• Okolje: Vzgoja v družini z visoko kritičnostjo ali pretiranim zaščitništvom.

Profimedia

Kdaj tesnoba preraste v motnjo?

Običajna tesnoba je naraven odziv na stresne situacije, kot so izpiti ali javni nastopi, in običajno izzveni, ko stresni dejavnik mine. V motnjo preraste, ko:

• Traja več kot šest mesecev in je prisotna večino dni.
• Je nesorazmerna z dejansko situacijo.
• Povzroča znatne težave pri delu, odnosih ali vsakodnevnih opravilih.

Splošni znaki anksioznih motenj

Simptomi anksioznih motenj se kažejo na različnih ravneh:

• Telesni: Pospešen srčni utrip, potenje, tresenje, vrtoglavica, cmok v grlu, nespečnost.
• Vedenjski: Izogibanje situacijam, ki sprožajo tesnobo, umik iz družbe.
• Miselni: Težave s koncentracijo, katastrofalne misli, pretirana zaskrbljenost.
• Čustveni: Strah, razdražljivost, nemir, občutek nemoči.

Profimedia

Vrste anksioznih motenj: Simptomi, zdravljenje in samopomoč

Panična motnja

Simptomi: Nenadni, intenzivni panični napadi z občutkom strahu pred smrtjo, hitrim utripom, dušenjem ali vrtoglavico. Pogosto brez očitnega sprožilca.

Zdravljenje: Kognitivno-vedenjska terapija, antidepresivi, v akutnih primerih benzodiazepini (zdravila za lajšanje tesnobe in strahu).

Preprečevanje: Redna telesna aktivnost, obvladovanje stresa, izogibanje kofeinu.

Samopomoč: Dihalne vaje in osredotočanje na čutila.

Vadba in sprostitev

Dihalne vaje lahko izboljšajo počutje in okrepijo imunski sistem

Generalizirana anksiozna motnja

Simptomi: Stalna, pretirana zaskrbljenost za vsakodnevne stvari (zdravje, denar, služba) več kot šest mesecev, nemir, utrujenost, motnje spanja.

Zdravljenje: Kognitivno-vedenjska terapija, antidepresivi, včasih medicinska hipnoza.

Preprečevanje: Zdrava prehrana, omejitev kofeina, redna vadba (40–50 minut 4–5x tedensko).

Samopomoč: Čuječnost, dnevnik skrbi, sprostitvene tehnike (joga, meditacija).

Horoskop

Spoznajte čuječnost: način, kako biti v modrem odnosu z življenjem

Koristi joge

Zakaj je joga učinkovita kot dopolnilna terapija pri kroničnih boleznih

Socialna anksioznost

Simptomi: Intenziven strah pred socialnimi situacijami, zardevanje, tresenje, izogibanje javnemu nastopanju ali pogovorom.

Zdravljenje: Kognitivno-vedenjska terapija, skupinska terapija, antidepresivi ali betablokatorji (zdravila, ki med drugim preprečujejo delovanje adrenalina).

Preprečevanje: Postopna izpostavljenost socialnim situacijam, krepitev samozavesti.

Samopomoč: Vaje za asertivnost (sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo našega sogovornika), vizualizacija uspešnih interakcij, dihalne tehnike.

Profimedia

Agorafobija

Simptomi: Strah pred odprtimi prostori, množicami ali situacijami, kjer je pobeg otežen, kar lahko vodi do paničnih napadov.

Zdravljenje: Kognitivno-vedenjska terapija, postopna izpostavljenost, antidepresivi.

Preprečevanje: Učenje tehnik obvladovanja tesnobe, podpora bližnjih.

Samopomoč: Postopno soočanje s strahovi, sprostitvene vaje, podpora skupin za samopomoč.

Specifične fobije

Simptomi: Neracionalen strah pred določenim predmetom ali situacijo, denimo pred soočenjem s pajki ali podganami, višino, letenjem, kar vodi v izogibanje.

Zdravljenje: Izpostavitvena terapija, kognitivno-vedenjska terapija, včasih betablokatorji.

Preprečevanje: Zgodnje prepoznavanje strahov, izobraževanje o fobijah.

Samopomoč: Dihalne tehnike in postopna desenzitizacija (tehnika, pri kateri se oseba sprosti in si nato zamišlja predmet svoje fobije na najblažji, nato pa na najhujši način, vključuje tudi postopno izpostavljanje realnim situacijam, ki vzbujajo nelagodje) oziroma vizualizacija varnih situacij.

Profimedia

Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Simptomi: dramatični prebliski, nočne more, izogibanje sprožilcem po travmatičnem dogodku, depresija, tesnoba.

Zdravljenje: Kognitivno-vedenjska terapija, desenzitizacija, antidepresivi.

Preprečevanje: Zgodnja obravnava po travmi, podpora skupnosti.

Samopomoč: Čuječnost, pisanje dnevnika, pogovor z zaupnikom, sprostitvene tehnike.