Profimedia

Ste že kdaj odprli poštni nabiralnik, kjer vas je pričakalo vabilo na medicinsko termografijo, ki jo pripravljajo kar v vašem kraju? Gre za pogosto prakso, ki vsake toliko zaokroži po Sloveniji, vabilo pa pogosto obljublja zgodnje zaznavanje bolezenskih sprememb, zaradi česar lahko posledično pravočasno reagiramo in tako ustavimo skrita bolezenska stanja. Pa je to res?

Kaj sploh je medicinska termografija?

Medicinska termografija je diagnostična metoda, ki temelji na zaznavanju infrardečega sevanja, ki ga oddaja človeško telo. Vsak predmet s temperaturo nad absolutno ničlo oddaja infrardečo energijo, posebne termografske kamere pa to energijo zaznajo in jo pretvorijo v vizualni zapis, imenovan termograf. Gre za barvno ali sivinsko sliko, ki prikazuje temperaturne razlike na površini kože.

Ker je koža tesno povezana s prekrvavitvijo in presnovno aktivnostjo v podkožju ter globljih tkivih, lahko spremembe v temperaturi nakazujejo vnetne procese, motnje prekrvavitve ali povečano celično aktivnost. Termografija sama po sebi ne prikazuje anatomskih struktur, temveč funkcionalne spremembe, ki so izražene kot toplotni vzorci.

Profimedia

Kako deluje termografsko slikanje

Termografska kamera zaznava infrardeče valovanje v določenem spektru in ga pretvori v digitalno sliko. Topla območja so običajno prikazana v rdečih, oranžnih ali belih tonih, hladnejša pa v modrih ali vijoličnih. Sodobne naprave omogočajo zelo natančno merjenje temperaturnih razlik, pogosto v razponu nekaj stotink stopinje Celzija.

Za zanesljive rezultate je treba zagotoviti standardizirane pogoje. Pacient mora biti pred slikanjem določen čas v prostoru s stabilno temperaturo, brez neposredne sončne svetlobe ali fizičnega napora, kar pogosto poznamo pod imenom 'aklimatizacija'. 

Priprava na slikanje pa se začne že precej pred tem; tudi dan ali celo dva prej. Pacientom se namreč svetuje, naj se izogibajo intenzivni telesni aktivnosti, savni, masažam, fizioterapevtskim obravnavam in dolgotrajni izpostavljenosti soncu, prav tako se priporoča, da na dan preiskave ne uporabljajo krem, losjonov, dezodorantov ali ličil na slikanem predelu.

Pri nekaterih vrstah preiskav, denimo pri slikanju dojk ali okončin, je pomembno tudi, da pacient nekaj ur pred preiskavo ne kadi in ne uživa kofeina, saj nikotin in kofein vplivata na prekrvavitev. V določenih primerih se upoštevajo tudi hormonski dejavniki, na primer faza menstrualnega cikla, ker hormonska nihanja vplivajo na temperaturo tkiv.

Profimedia

Zgodovinski razvoj metode

Zaznavanje infrardečega sevanja sega v začetek 19. stoletja, ko je astronom William Herschel odkril obstoj nevidnega dela spektra onkraj rdeče svetlobe. Prve praktične infrardeče kamere so razvili v vojaške namene, predvsem za nočno opazovanje in zaznavanje toplote objektov.

V medicini se je termografija začela uporabljati sredi 20. stoletja. Razvoj občutljivejših senzorjev in digitalne obdelave slik je omogočil širšo uporabo v kliničnem okolju. Danes se uporablja predvsem kot dopolnilna metoda, redkeje kot samostojno diagnostično orodje.

Kdo uporablja medicinsko termografijo

Medicinsko termografijo uporabljajo nekateri zdravniki specialisti, fizioterapevti, specialisti za športno medicino, pa tudi zasebni diagnostični centri. Pogosta je v kontekstu spremljanja mišično-skeletnih težav, kroničnih bolečin, poškodb pri športnikih ter pri ocenjevanju prekrvavitve okončin.

V določenih primerih se uporablja tudi kot dopolnilna metoda pri spremljanju stanj dojk, vendar strokovne smernice poudarjajo, da ne nadomešča uveljavljenih presejalnih metod, kot je mamografija. Nekatere alternativne ali komplementarne ambulante jo promovirajo kot zgodnje orodje za odkrivanje različnih bolezni, vendar takšne trditve pogosto presegajo znanstveno podprte dokaze.

Profimedia

Uporabnost pri odkrivanju bolezni

Termografija je posebej občutljiva na procese, ki povzročajo spremembe v lokalni prekrvavitvi ali vnetju. Vnetno tkivo je običajno toplejše zaradi povečanega pretoka krvi in presnovne aktivnosti. Zato lahko metoda pomaga pri odkrivanju vnetij sklepov, mehkih tkiv ali živčnih struktur.

Uporablja se tudi pri oceni periferne žilne bolezni, kjer lahko hladnejša območja nakazujejo zmanjšan pretok krvi. V športni medicini omogoča zgodnje zaznavanje preobremenitev mišic, še preden pride do resnejše poškodbe.

Največ razprav se pojavlja na področju odkrivanja raka, zlasti raka dojk. Tumorji imajo pogosto povečano presnovo in spodbujajo nastanek novih krvnih žil, kar lahko povzroči lokalno zvišano temperaturo. Kljub temu strokovne organizacije opozarjajo, da termografija nima dovolj visoke specifičnosti in občutljivosti, da bi lahko nadomestila standardne diagnostične metode. Uporablja se lahko kot dopolnilo, ne pa kot alternativa.

In kaj pravijo slovenski zdravniki?

Ali medicinska termografija res ponuja tisto, kar obljublja na letakih, ki jih dobimo na dom, smo preverili tudi med zdravniki. Kot je za naš portal pojasnil družinski zdravnik Valentino Miljević, se s kolegi z medicinsko termografijo ne srečujejo pogosto oziroma jo največkrat celo odsvetujejo: "Pri medicinski termografiji ne gre za validiran diagnostični pripomoček, zato je v uradni medicini ne uporabljamo. Kot razumem, naj bi naprava na osnovi infrardečega sevanja zaznala razlike v temperaturi različnih površin telesa, s čimer potencialno lahko prikaže različna stanja, od vnetnih procesov, motenj prekrvavitve, bolečine v sklepih, poškodbe mišic. Ker nam samo razlika v temperaturi ne pove veliko o dogajanju v telesu, je vedno potrebna dodatna diagnostika, s čimer je vrednost termografije praktično nična. Če pacienti to želijo, jo seveda lahko opravijo sami, vendar zdravnikom ne pomeni dosti, ker lahko diagnostični proces pelje v napačno smer in po nepotrebnem povzroča dodatne stroške. Osnova zdravnikovega delovanja ostaja klinični pregled in uporaba ustrezne in uveljavljene diagnostike, kot so laboratorij in radiološke preiskave," je pojasnil.

Profimedia

Prednosti metode

Ena največjih prednosti medicinske termografije je, da je popolnoma neinvazivna. Ne uporablja ionizirajočega sevanja, zato je varna tudi za večkratno ponavljanje. Postopek je neboleč, ne zahteva stika z napravo in je relativno hiter.

Metoda omogoča funkcionalni vpogled v telo, kar pomeni, da zaznava fiziološke spremembe, ki se lahko pojavijo še pred vidnimi anatomskimi spremembami na rentgenskih ali ultrazvočnih slikah. Prav ta lastnost je razlog, da jo nekateri zagovorniki opisujejo kot orodje za zgodnje odkrivanje neravnovesij.

Poleg tega je primerna za spremljanje poteka zdravljenja. Spremembe v temperaturnem vzorcu skozi čas lahko kažejo na izboljšanje ali poslabšanje vnetnega procesa.

Profimedia

Omejitve in tveganja napačne interpretacije

Kljub številnim prednostim ima medicinska termografija pomembne omejitve. Ključno omejitev predstavlja dejstvo, da ne prikazuje notranjih struktur, temveč le površinske temperaturne razlike. Te razlike so lahko posledica različnih dejavnikov, ne nujno bolezni. Hormonska nihanja, stres, zunanja temperatura ali celo čustveno stanje lahko vplivajo na toplotni vzorec.

Interpretacija termogramov zahteva visoko stopnjo usposobljenosti. Napačna razlaga lahko vodi bodisi v lažen občutek varnosti bodisi v nepotrebno zaskrbljenost. Zaradi relativno nizke specifičnosti metoda tako ni primerna kot samostojno presejalno orodje za resne bolezni, številni pa ob tem opozarjajo tudi na to, da lahko brez ustrezne klinične presoje po nepotrebnem odlašamo z ustrezno diagnostiko.

Profimedia