Mnogi mislijo, da gre za staranje, v resnici pa je krivo nekaj drugega
Večina dobro razume koncept finančnega dolga. Če leta porabljamo več, kot zaslužimo, se dolg kopiči. Enako velja pri gibanju, slej kot prej pa naletimo na visok račun.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pri gibalnem dolgu gre za neviden primanjkljaj gibanja, ki ga naše telo kopiči iz dneva v dan. Ne nastane čez noč in običajno ga ne opazimo takoj. Leta sedenja, vožnje, dela za računalnikom in pomanjkanja vsakodnevnega gibanja se seštevajo podobno kot neplačani računi. Telo sprva prilagodi svoje delovanje, nato začne opozarjati z utrujenostjo, bolečinami, zmanjšano gibljivostjo in slabšim počutjem.
Čeprav se izraz 'gibalni dolg' uradno ne uporablja kot medicinska diagnoza, zelo nazorno opisuje eno največjih težav sodobnega človeka.
Človeško telo ni ustvarjeno za življenje na stolu
Človeško telo se je razvijalo skozi milijone let gibanja. Naši predniki niso obiskovali fitnes centrov, vendar so vsak dan hodili, plezali, nosili bremena, čepeli, tekli in opravljali različna fizična dela, danes pa je naš položaj povsem drugačen.
Povprečen človek velik del dneva presedi. Sedimo med zajtrkom, v avtomobilu, v službi, med kosilom, zvečer pred televizijo in pogosto še pred spanjem s telefonom v rokah. Tudi številne oblike zabave so postale skoraj popolnoma sedeče.
Težava ni zgolj v tem, da manj telovadimo. Problem je, da se manj gibamo praktično ves dan. Človeško telo pa ne razume sodobnih delovnih urnikov. Še vedno pričakuje redno gibanje, menjavanje položajev in obremenitve, za katere je bilo ustvarjeno.
Kako nastaja gibalni dolg?
Predstavljajte si telo kot bančni račun. Vsak sprehod, vsako stopnišče, vsak počep, vsak razteg in vsaka aktivnost predstavljajo vplačilo, vsaka ura sedenja pa je majhen dvig. Če je gibanja dovolj, ostaja račun uravnotežen. Če pa dnevi, tedni in leta minevajo brez zadostne aktivnosti, se začne kopičiti primanjkljaj.
Zanimivo je, da lahko gibalni dolg nastaja tudi pri ljudeh, ki redno obiskujejo fitnes. Nekdo lahko zjutraj namreč opravi intenzivno uro vadbe, nato pa preostanek dneva presedi. Na videz je aktiven, vendar telo še vedno preživi večino časa v neaktivnosti. Prav zato strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo, da ena ura vadbe ne more popolnoma izničiti desetih ur sedenja.
Prvi znaki, da je dolg že visok
Gibalni dolg se redko pokaže dramatično. Večinoma prihaja postopoma in skoraj neopazno. Najprej se pojavi občutek togosti. Zjutraj potrebujemo več časa, da se razgibamo. Po dolgem sedenju nas boli križ. Hoja po stopnicah postane nekoliko bolj naporna kot nekoč.
Sčasoma se lahko pojavijo bolečine v vratu, ramenih, kolkih ali kolenih. Gibljivost se zmanjša. Počasi izgubljamo mišično maso, čeprav tehtnica tega nujno ne pokaže.
Mnogi ljudje opazijo tudi manj energije. Paradoksalno je, da pomanjkanje gibanja pogosto vodi v še večji občutek utrujenosti. Telo začne delovati manj učinkovito, srce in pljuča postanejo manj zmogljivi, presnova se upočasni, okrevanje po naporih pa traja dlje.
Zakaj nas telo dolgo ne opozori?
To je eden najbolj zanimivih vidikov gibalnega dolga. Če več dni ne spimo, bomo utrujenost občutili zelo hitro. Če ne pijemo dovolj vode, bomo kmalu žejni. Pri gibanju pa telo deluje drugače.
Lahko leta živimo precej sedeče, ne da bi se zavedali posledic. Organizem je izjemno prilagodljiv in bo dolgo časa iskal načine, kako nadomestiti izgubljene sposobnosti.
Mišice postanejo šibkejše, vendar druge prevzamejo njihovo delo. Sklepi izgubijo gibljivost, vendar telo prilagodi gibanje. Kondicija upade, vendar zmanjšamo intenzivnost aktivnosti in tega morda sploh ne opazimo.
Šele ko se nakopičeni dolg dovolj poveča, začnejo prihajati računi v obliki bolečin, poškodb ali zdravstvenih težav.
Gibalni dolg in staranje
Mnogi ljudje spremembe, ki jih prinaša gibalni dolg, pripisujejo staranju. Pogosto slišimo izjave, da so bolečine v križu, okorelost in pomanjkanje energije pač normalen del let, a resnica je nekoliko bolj zapletena.
Del sprememb je res povezan s staranjem, vendar pomemben delež izvira iz dolgoletnega pomanjkanja gibanja.
Prav zato lahko srečamo šestdesetletnike, ki brez težav hodijo v hribe, kolesarijo ali plešejo, medtem ko imajo nekateri precej mlajši posamezniki težave že pri daljšem sprehodu. Razlika tako pogosto ni v letih, ampak v količini gibanja, ki ga je telo prejemalo skozi desetletja.
Ali lahko dolg odplačamo?
Dobra novica je, da je človeško telo neverjetno prilagodljivo in se tudi po letih neaktivnosti lahko začne obnavljati. Mišice se lahko okrepijo, sklepi lahko postanejo gibljivejši in tudi kondicija se lahko precej izboljša. Celo ravnotežje in koordinacija se lahko povrneta. Toda podobno kot pri finančnem dolgu tudi tukaj ni bližnjic.
Če je nekdo desetletje živel pretežno sedeče, tega ne more popraviti z enim intenzivnim mesecem vadbe. Telo potrebuje čas, da ponovno vzpostavi izgubljene sposobnosti.
Najuspešnejši pristop je postopno povečevanje gibanja, ki postane del vsakdanjega življenja. Največja napaka, ki jo pri tem marsikdo stori, je razmišljanje po načelu vse ali nič. Veliko ljudi se odplačevanja gibalnega dolga namreč loti preveč ambiciozno.
Kupijo letno članarino za fitnes, si zastavijo pet treningov tedensko in pričakujejo hitre rezultate. Ko se pojavijo utrujenost, pomanjkanje časa ali bolečine v mišicah, hitro odnehajo.
Veliko bolj učinkovita je drugačna strategija. Namesto da iščemo popoln trening, je smiselno iskati več priložnosti za gibanje skozi ves dan, kot so kratek sprehod po kosilu, stopnice namesto dvigala, raztezanje med delom, več hoje med opravki in nekaj vaj za moč doma. Takšne navade morda niso spektakularne, vendar imajo dolgoročno izjemen učinek.
Kaj telo najbolj potrebuje?
Ko govorimo o gibanju, se pogosto osredotočamo na kalorije, hujšanje in videz, telo pa ima precej preprostejše potrebe, saj potrebuje predvsem hojo, moč, gibljivost, ravnotežje in različne položaje ter obremenitve.
Največja težava sodobnega življenjskega sloga ni pomanjkanje popolnih treningov, ampak pomanjkanje običajnega, vsakodnevnega gibanja. Prav to je tisto, kar ustvarja gibalni dolg.
Najboljša naložba za prihodnost
Ko razmišljamo o prihodnosti, pogosto varčujemo za stanovanje, pokojnino ali nepričakovane stroške. Redkeje pa razmišljamo o telesu, v katerem bomo živeli čez deset, dvajset ali trideset let.
Vsak sprehod, vsaka aktivnost in vsak trenutek gibanja so pravzaprav naložba v prihodnost. Ne gre zgolj za boljšo postavo ali višjo telesno pripravljenost. Gre za ohranjanje samostojnosti, energije, zdravja in kakovosti življenja.
Morda je zato koristno, da na gibanje ne gledamo kot na obveznost ali kazen za preveč vnešenih kalorij. Bolj smiselno ga je razumeti kot redno odplačevanje dolga, ki ga imamo do svojega telesa.
In tako kot pri financah velja tudi tukaj preprosto pravilo: prej ko začnemo, manj obresti bomo plačali.
PREBERITE ŠE:
