Slovenec, ki je zaznamoval Minnesoto, na poti do svetništva
Ameriški škofje bodo junija obravnavali nadaljevanje postopka za kanonizacijo Jožefa Frančiška Buha, slovenskega misijonarja, ki je deloval v Minnesoti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Več kot stoletje po smrti slovenskega duhovnika Jožefa Frančiška Buha njegovo življenje in delo še vedno odmevata v ameriški Minnesoti, kjer zdaj poteka postopek za njegovo razglasitev za svetnika.
Ameriški škofje bodo sredi junija na zasedanju v Orlandu na Floridi obravnavali nadaljevanje postopka za kanonizacijo slovenskega duhovnika, ki je pomembno zaznamoval versko in družbeno življenje v Minnesoti, poroča OSV News. Buh je bil eden prvih slovenskih duhovnikov v ZDA.
Deloval je v Minnesoti
Buh se je rodil leta 1833 na območju današnje Slovenije. Po duhovniškem posvečenju leta 1858 se je odločil slediti zgledu slovenskih misijonarjev v Ameriki. Leta 1864 je odpotoval čez ocean in svoje življenje posvetil delu med prebivalci odročnih krajev severne Minnesote.
Takrat je bilo potovanje po tem delu ZDA zahtevno, saj infrastruktura še ni bila razvita. Do vernikov je pogosto prihajal s kanujem, na konju ali s krpljami. Deloval je med slovenskimi priseljenci in staroselskim ljudstvom Ojibwe ter jim nudil duhovno in praktično podporo.
"Bil je pravi misijonar. Popolnoma se je razdajal za druge," je za OSV News povedal duhovnik Richard Kunst iz škofije Duluth, kjer Buh še danes velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini tamkajšnje Cerkve.
Govoril je šest jezikov, pisal in slikal
Poleg duhovniškega dela je bil dejaven tudi na številnih drugih področjih. Govoril je šest jezikov, pisal, slikal in igral inštrument. Sodeloval je pri ustanavljanju župnij, pomagal delavcem in brezposelnim ter sodeloval pri nastanku prvega slovenskega časopisa v Združenih državah Amerike.
Tisti, ki danes preučujejo njegovo življenje, poudarjajo predvsem njegovo predanost ljudem. Veliko časa je preživel med skupnostmi, ki jim je služil, se učil njihovih jezikov in skušal razumeti njihove potrebe.
"Skrbel je za človeka kot celoto – za njegove duhovne in vsakdanje potrebe. Zaradi tega ga ljudje še danes ohranjajo v lepem spominu," je dejala Amanda Zurface, ki sodeluje pri postopku za njegovo razglasitev za svetnika.
Buh je ostal zelo spoštovana osebnost tudi po smrti leta 1922. Takratni škof v Duluthu John T. McNicholas je bil tako prepričan o njegovi izjemnosti, da je njegovo telo dal položiti v posebej utrjeno jekleno krsto. Menil je namreč, da bi ga lahko nekoč potrebovali v postopku kanonizacije.
Med pripadniki staroselcev je Buh dobil vzdevek "mala knjiga". Domnevajo, da je ime povezano z liturgično knjižico, ki jo je vedno nosil s seboj. Po tem vzdevku je pozneje dobila ime tudi njegova biografija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
