Nevaren krvni strdek v nogi, ki lahko vodi v pljučno embolijo
Krvni strdek v nogi pogosto nastane neopazno, a ima lahko usodne posledice. Prepoznajte zgodnje znake in ukrepajte pravočasno.
Krvni strdek v nogi je zdravstveno stanje, ki pogosto nastaja neopazno, vendar ima lahko zelo resne posledice. Gre za globoko vensko trombozo (GVT), stanje, pri katerem se v globokih venah spodnjih okončin tvori strdek, ki ovira normalen pretok krvi. Če strdek ostane neodkrit ali nezdravljen, lahko vodi v pljučno embolijo, enega najnevarnejših akutnih zapletov v medicini.
Zakaj je globoka venska tromboza nevarna?
Kri v venah nog mora teči proti srcu, pri čemer ji pomagajo mišice in venske zaklopke. Ko se v veni oblikuje strdek, se pretok krvi upočasni ali ustavi. Največja nevarnost nastopi, če se del strdka odtrga in po krvnem obtoku potuje v pljuča, kjer lahko zamaši pljučno arterijo. Tak zaplet zahteva takojšnjo nujno medicinsko pomoč in je lahko smrtno nevaren.
Tudi če do pljučne embolije ne pride, lahko krvni strdek dolgoročno poškoduje vene v nogi in povzroči kronične težave, kot so stalna oteklina, bolečina, občutek teže in nastanek razjed.
Znaki, ki jih ne smemo prezreti
Krvni strdek se najpogosteje pojavi le v eni nogi, kar je pomemben opozorilni znak. Simptomi se lahko razvijejo hitro ali postopoma, včasih pa so blagi in jih bolniki pripišejo utrujenosti ali mišični bolečini.
Najpogostejši znaki vključujejo:
- bolečino v mečih ali stegnu, pogosto podobno krču,
- nenadno otekanje noge ali njenega dela,
- občutek toplote na prizadetem mestu,
- rdečino ali spremembo barve kože,
- zadebeljeno ali trdo veno, ki je boleča na dotik.
Posebej zaskrbljujoče je, da pri precej velikem deležu ljudi krvni strdek ne povzroči jasnih simptomov in ostane neopažen vse do resnega zapleta.
Kdo je bolj ogrožen?
Tveganje za nastanek krvnega strdka je večje pri ljudeh, ki se dlje časa ne gibljejo, na primer po operacijah, poškodbah, med dolgotrajnim sedenjem ali ležanjem. Povečano tveganje imajo tudi starejši, nosečnice, osebe s prekomerno telesno težo, kroničnimi boleznimi srca ali sladkorno boleznijo ter tisti, ki jemljejo hormonsko terapijo ali kontracepcijo.
Pomemben dejavnik tveganja je tudi dolgotrajno potovanje, zlasti z letalom ali avtomobilom, kjer več ur sedimo brez gibanja.
Kako poteka diagnostika?
Ob sumu na globoko vensko trombozo zdravnik običajno najprej opravi klinični pregled, nato pa naroči slikovne in laboratorijske preiskave. Najpogosteje se uporablja ultrazvočna preiskava ven nog, ki je neboleča in zelo zanesljiva. V pomoč je lahko tudi krvni test D-dimer, ki pomaga izključiti trombozo pri bolnikih z nizkim tveganjem.
Zdravljenje: hitro ukrepanje je ključno
Osnova zdravljenja krvnega strdka so antikoagulanti, zdravila, ki zmanjšujejo sposobnost krvi za strjevanje. Ta preprečujejo rast obstoječega strdka in nastanek novih. Zdravljenje običajno traja več mesecev, v nekaterih primerih tudi dlje, in zahteva redno spremljanje pri zdravniku.
Ob pravočasnem zdravljenju je prognoza dobra, tveganje za zaplete pa se bistveno zmanjša.
Kaj lahko storimo za preprečevanje?
Velik del preventive je v vsakdanjih navadah. Redno gibanje, tudi kratki sprehodi ali raztezanje, pomembno prispeva k dobri prekrvavitvi. Med dolgotrajnim sedenjem je priporočljivo večkrat vstati, razgibati noge ali vsaj premikati stopala in prste.
Pomembni so tudi vzdrževanje zdrave telesne teže, zadostna hidracija in upoštevanje zdravniških navodil po operacijah ali ob kroničnih boleznih. Kompresijske nogavice so lahko koristne, vendar jih je smiselno uporabljati le po posvetu z zdravstvenim strokovnjakom.
Kdaj je nujna takojšnja pomoč?
Nenadna zasoplost, bolečina v prsih, omotica, kašelj s krvjo ali nenadna huda slabost so lahko znaki pljučne embolije. V takem primeru je nujno takoj poiskati nujno medicinsko pomoč, saj gre za življenjsko ogrožajoče stanje.
