Profimedia

Bolezni možganskega žilja sodijo med najpogostejše in najnevarnejše zdravstvene težave sodobnega časa. Spadajo v skupino srčno-žilnih bolezni, saj prizadenejo žilni sistem – tokrat tisti, ki oskrbuje možgane. Ker možgani brez dotoka krvi ne morejo delovati, so posledice motene prekrvavitve lahko usodne.

Kaj so bolezni možganskega žilja?

Gre za motnje v delovanju možganskih žil, ki povzročijo zmanjšan ali prekinjen pretok krvi do živčnih celic. Najbolj znana je možganska kap, ki je lahko ishemična (zapora žile zaradi krvnega strdka) ali hemoragična (počena žila in krvavitev v možgane). Poleg kapi sem sodijo še prehodni ishemični napadi (TIA), možganske anevrizme, venske tromboze ter kronične bolezni majhnih žil, ki so lahko vzrok za vaskularno demenco.

Simptomi

Znaki bolezni možganskega žilja se razlikujejo glede na vrsto, a imajo skupen imenovalec: pojavijo se nenadoma. Med najpogostejšimi so:

• nenadna slabost ali ohromelost obraza, roke ali noge (pogosto na eni strani telesa),
• težave z govorom in razumevanjem,
• nenadna motnja vida na enem ali obeh očesih,
• močan, nenavaden glavobol,
• vrtoglavica, izguba ravnotežja ali koordinacije.

Ti simptomi so alarm – zahteva se takojšnja medicinska pomoč, saj so minute odločilne.

Profimedia

Dejavniki tveganja

Bolezni možganskega žilja imajo veliko skupnega s srčno-žilnimi boleznimi. Najpomembnejši dejavniki tveganja so:

• povišan krvni tlak (največji dejavnik tveganja za kap),
• sladkorna bolezen,
• povišan holesterol in ateroskleroza,
• kajenje,
• telesna neaktivnost in debelost,
• nezdrava prehrana (predvsem prekomerno uživanje soli in nasičenih maščob),
• čezmeren stres,
• genetska nagnjenost in starost.

Bolezni

Anevrizma trebušne aorte: stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč

Diagnoza

Ob sumu na možgansko kap ali drugo žilno motnjo je odločilnega pomena hitra in natančna diagnoza. Zdravniki najprej uporabijo slikovne preiskave, kot sta računalniška tomografija (CT) ali magnetna resonanca (MRI), s katerima ugotovijo, ali gre za ishemijo ali krvavitev.

Pomembne so tudi preiskave ožilja, denimo angiografija in ultrazvok vratnih arterij, ki pokažeta morebitne zožitve ali zapore. Poleg tega se opravijo krvne analize, s katerimi se preveri raven sladkorja, maščob in parametre strjevanja krvi. Vse te preiskave skupaj omogočajo hitro odločitev o ustreznem zdravljenju.

Profimedia

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni možganskega žilja je odvisno od vrste in obsega okvare. Pri ishemični možganski kapi se uporablja tromboliza, to je zdravilo za raztapljanje krvnih strdkov, ali pa se strdek mehansko odstrani z žilnim posegom. Pri hemoragični kapi je cilj ustaviti krvavitev, pogosto z zdravili za uravnavanje krvnega tlaka, v hujših primerih pa je potreben kirurški poseg.

Ko je akutna faza za bolnikom, sledi dolgotrajna terapija, ki vključuje zdravila za redčenje krvi, zniževanje holesterola in uravnavanje krvnega tlaka. Izjemno pomemben del okrevanja je rehabilitacija, kjer imajo ključno vlogo fizioterapija, delovna terapija in logopedija, saj pomagajo povrniti gibanje, samostojnost in govor.

Prehrana

To sadje ima zaščitni učinek na delovanje možganov

Preventiva – najboljše zdravilo

Ker so bolezni možganskega žilja tesno povezane z življenjskim slogom, ima preventiva ključno vlogo. Najpomembnejši koraki so:

• redno merjenje in uravnavanje krvnega tlaka,
• prenehanje kajenja in omejevanje alkohola,
• zdrava prehrana z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in manj soli,
• redna telesna dejavnost (vsaj 30 minut hoje na dan),
• vzdrževanje zdrave telesne teže,
• obvladovanje stresa,
• redni preventivni pregledi, zlasti po 50. letu starosti.

Profimedia