Kako (ne)varno je lahko kopanje: Zastrupitev v bazenu
Kopališča vseh vrst so priljubljen način zabave in sprostitve, v poletnih dneh pa tudi ohladitve, in po podatkih finančne uprave je bilo največ turističnih bonov v prvih dneh njihove veljavnosti unovčenih prav na Obali in v termah. Slednje so dandanes seveda nekaj povsem drugega in drugačnega od nekdanjih toplic, a ne gre pozabiti, da sproščujoče namakanje v bazenih z za zdravje sicer blagodejno termalno vodo skriva tudi nekaj nevarnosti.
Najpogostejše okužbe v kopališčih so okužbe prebavil, ki imajo za posledico splošno slabost, bruhanje in drisko. Po nekaterih ocenah se po kopanju v sladkih vodah (tudi termalnih) akutna driska pojavi pri 3–8 odstotkih ljudi. Eden od krivcev je bakterija E. Coli (ki je navadno posledica vnosa fekalij) ali proti kloru odporni paraziti, kakršen je npr. cryptosporidium, ki povzroča drisko, v klorirani vodi pa preživi tudi do deset dni in je po nekaterih ocenah povezan z več kot 50 % izbruhov okužb v bazenih in vodnih parkih.
V bazenu lahko staknete tudi okužbe dihal, s simptomi, ki so zelo podobni tistim pri gripi, in okužbe kože. V bazene s toplo vodo in atrakcijami, pri katerih se tvori aerosol (na primer whirlpooli), lahko zaide tudi bakterija legionela, ki se najbolje počuti prav v takšnem okolju, povzroča pa tako imenovano legionarsko bolezen.
Kriva je kombinacija klora in nečistoče kopalcev
Upravljavci bazenov za njihovo dezinfekcijo večinoma poskrbijo s klorom oziroma klorovimi preparati. Saj poznate tisti njegov značilni vonj, kajne, ki je malce neprijeten, vendar pa nam hkrati vzbuja občutek, da smo v bazenu varni pred tistimi malimi hudobnimi stvori, ki bi lahko ogrozili naše zdravje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
