Kaj se dogaja z duševnim zdravjem deklic v Sloveniji?
V desetih letih skoraj trikrat več hospitaliziranih deklic. Podatki NIJZ razkrivajo skrb vzbujajoč trend in sistem, ki komaj dohaja potrebe.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Med vsemi podatki, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) posredoval za naš portal v odgovorih na novinarska vprašanja, eden izstopa bolj kot vsi ostali.
Kot poročajo: »Porast stopnje hospitalizacij beležimo pri ženskah do 14. leta starosti, kjer je sicer absolutno število hospitaliziranih relativno nizko, a je od leta 2015 do leta 2024 stopnja narasla iz 0,43 na 1,2 hospitalizacij na tisoč oseb – to je iz 64 na 181 hospitalizacij.«
Vsak peti mladostnik z znaki depresije
Hospitalizacije so le vrh ledene gore. Pod površjem podatki kažejo še širšo sliko.
»Dobra petina – 22 odstotkov – mladostnikov je na lestvici SZO-5 dosegla rezultat, ki kaže na povečano verjetnost depresije.« Kar pomeni, da v povprečnem razredu s tridesetimi učenci jih ima statistično šest znake, ki kažejo na depresijo.
Pri tem pa dekleta in starejši mladostniki niso enako ranljivi kot vsi ostali. »Dekleta in mladostniki v starosti 15 in 17 let so v večji meri ranljivi za povišano verjetnost depresije kot fantje in mlajši mladostniki,« pojasnjujejo podatki NIJZ.
Anksioznost je problem, ki raste s starostjo
Skoraj 7 odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oziroma težjo anksioznostjo. A ta številka ni enakomerno porazdeljena.
»Delež mladostnikov s težjo anksioznostjo s starostjo narašča in je večji med 15- in 17-letniki kot med mlajšimi mladostniki. Visoka stopnja anksioznosti je pogostejša med dekleti kot med fanti,« so pojasnili.
Manj zadovoljstva z življenjem, več psihosomatskih simptomov
Podatki mednarodne raziskave HBSC, ki jo NIJZ izvaja vsake štiri leta med 11-, 13-, 15- in 17-letniki, razkrivajo še en vznemirljiv trend.
»Primerjava podatkov med letoma 2018 in 2022 kaže na povečanje deleža 17-letnih mladostnikov, ki so poročali o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.« Psihosomatski simptomi so telesne težave brez jasnega fiziološkega vzroka – glavoboli, bolečine v trebuhu, motnje spanja, utrujenost.
Telo, ki govori namesto glave. »Mladostniki poročajo tudi o manj zadovoljstva z življenjem,« so dodali.
Pomoč obstaja, a čakalna vrsta tudi
Slovenija je v zadnjih letih odgovorila na te podatke z mrežo centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov – CDZOM. Rezultati so opazni. »V mreži CDZOM je bilo v letu 2024 obravnavanih 27.339 otrok in mladostnikov – leta 2021 je bilo obravnavanih 10.712.« Toda povpraševanje raste hitreje kot zmogljivosti. »Glede na število čakajočih, predvsem otrok in mladostnikov, ocenjujemo, da so potrebe po teh storitvah večje, kot jih trenutno lahko zagotovijo CDZOM,« so bili neposredni.
Razlog je kadrovska luknja, ki je ni mogoče zapolniti čez noč. Za vzpostavitev polnih timov bi potrebovali med drugim še 88 specialistov klinične psihologije in 12 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. »V obstoječih timih manjka še približno 30 do 40 odstotkov predvidenega kadra.«
Zakon sprejet – a še ni v uporabi
Decembra lani je bil sprejet Zakon o duševnem zdravju, ki je v veljavo stopil 19. decembra 2025. A v praksi bo spremembe prinesel šele čez čas – uporabljati se začne 19. aprila 2027, navajajo na Ministrstvu za zdravje.
Na NIJZ so pri interpretaciji podatkov previdni. »Pri interpretaciji teh podatkov je treba upoštevati, da smo priča spremembam v ozaveščenosti prebivalstva o značilnostih simptomov težav v duševnem zdravju ter v povečanem prepoznavanju in poročanju o le-teh.«
Z drugimi besedami: del porasta je lahko posledica tega, da mladi danes lažje prepoznajo in imenujejo svoje težave – kar je samo po sebi pozitivno. A NIJZ ob tem dodaja: »Slednje sicer ne pomeni, da nismo priča porastu duševnih težav pri mladostnikih – težko pa z gotovostjo ocenimo velikost dejanskega porasta.«
