Pet evrov tu, deset tam. Koliko nas mesečno stanejo drobne naročnine
Majhne naročnine, ki jih plačujemo brez razmisleka, se na koncu leta lahko spremenijo v znesek, ki je lahko višji od tisoč evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
9,99 evra na mesec se ne sliši veliko. Tudi 6,99 ne. Niti 1,99. Težava nastane, ko se ti zneski začnejo seštevati – avtomatsko in brez dodatne potrditve. Večina naročnin je vezana na kartico ali trajnik, zato jih redko zaznamo kot dejanski mesečni strošek. Ne odločamo se znova in znova, ali bomo plačali. Sistem plača namesto nas.
Vprašanje zato ni več, ali imamo naročnine. Vprašanje je, koliko nas v resnici stanejo.
Tipičen uporabnik ima danes vsaj eno pretočno platformo, pogosto pa več. Osnovni ali standardni paket pri Netflix stane približno med osmimi in dvanajstimi evri mesečno. Pri Disney+ se cene za standardni paket običajno gibljejo okoli 9,99 evra, premijski paket pa dosega približno 13,99 evra mesečno. Platforma HBO Max (oziroma njena aktualna različica pod blagovno znamko Max) se v Sloveniji giblje med 7,99 in 9,99 evra mesečno, odvisno od paketa in promocij.
Glasbena naročnina pri Spotify za posameznika stane 6,99 evra, družinski paket pa 12,49 evra. Shranjevanje fotografij in dokumentov v oblaku pri podjetjih, kot sta Apple z iCloudom ali Google z Google One, običajno pomeni dodatna dva ali tri evre na mesec, odvisno od kapacitete.
Tudi vodene vadbe preko aplikacij ali spletnih platform niso brezplačne. Pristop k mesečnim programom, ki vključujejo strukturirane treninge, osebno prilagojene vadbene načrte ali vodene seje, se pogosto giblje med 10 in 25 evri mesečno.
Seveda so tudi brezplačne verzije, a imajo pogosto "nadležne" oglase
Nekatere priljubljene aplikacije za vodene vadbe na spletu so na primer Freeletics, kjer se cena za premium dostop običajno giblje med približno 6 in 12 evri mesečno, Peloton App, ki za dostop do vodenih vadb stane približno 13 evrov na mesec, ter Daily Burn, kjer se mesečna naročnina giblje med približno 14 in 19 evri. Seveda so na voljo tudi brezplačne, a pogosto vsebujejo "nadležne" oglase med vadbo.
Nekatere platforme ponujajo tudi enkratno plačilo za posamezne programe ali doživljenjski dostop, pri čemer se cene običajno gibljejo med 20 in 150 evri ali več, odvisno od obsega in vsebine programa. Takšne naročnine se pogosto plačujejo poleg klasične fitnes članarine ali drugih digitalnih storitev, kar dodatno povečuje skupni mesečni strošek.
A tu se zgodba šele začne. Velik del stroškov predstavljajo aplikacije, ki jih uporabljamo na telefonu ali računalniku. Program za urejanje fotografij ali grafično oblikovanje lahko stane med deset in petnajst evri na mesec. Jezikovne aplikacije se pogosto gibljejo med sedem in petnajst evri. Meditacijske aplikacije dodajo nekaj evrov, podobno orodja za produktivnost, beležke ali upravljanje nalog. Posamezna naročnina je majhna, a če imamo dve ali tri takšne storitve, lahko vsak mesec odštejemo dodatnih dvajset ali trideset evrov.
Ko vse to seštejemo, se tipičen mesečni strošek posameznika hitro povzpne med 80 in 120 evri. Na letni ravni to pomeni približno tisoč do skoraj tisoč petsto evrov. In to brez televizijskih paketov in interneta ...
Konkretni izračun: kako to izgleda v praksi?
Da številke niso abstraktne, poglejmo dva tipična primera.
Pri posamezniku med 25. in 35. letom, ki uporablja video platformo, glasbeno naročnino, oblačno shranjevanje, aplikacijo za vodeno vadbo in eno plačljivo orodje za načrtovanje dnevnih opravkov, je mesečni strošek približno takšen: 10 evrov za video platformo, 6,99 evra za glasbo, 2 do 3 evre za shrambo ter približno 14,99 evra za vadbeno aplikacijo. Skupaj to pomeni okoli 33 do 35 evrov na mesec.
Če dodamo še kakšno produktivnostno aplikacijo za približno 8 evrov mesečno, se znesek dvigne na okoli 41 do 43 evrov na mesec. Na letni ravni to pomeni približno 396 do 420 evrov brez dodatne aplikacije oziroma med 492 in 516 evri z njo — brez drugih stroškov, kot so denimo članarina za telovadnico, ki lahko znaša dodatnih 30 do 50 evrov mesečno.
Pri družini z dvema odraslima in dvema otrokoma se številke hitro podvojijo. Pogosto imajo dve video platformi – na primer Netflix in Disney+, pri čemer Disney+ stane 9,99 evra za standardni paket ali 13,99 evra za premijski paket. Če dodamo še platformo HBO Max, katere cena se giblje med 7,99 in 9,99 evra, družinski paket pri Spotify za 12,49 evra, dodatno shrambo v oblaku ter dve aplikaciji za otroke (po približno 10 evrov), lahko skupni mesečni strošek preseže 150 evrov.
To pomeni skoraj 1.800 evrov na leto – znesek, ki že konkurira manjšemu dopustu.
Zakaj teh stroškov ne čutimo?
Predvsem zato, ker so razdrobljeni. Šest ali deset evrov se ne zdi omembe vrednih. Plačilo je avtomatsko, zato ni trenutka, ko bi morali znova potrditi odločitev. Poleg tega pogosto razmišljamo, da bomo storitev "morda še potrebovali", tudi če je ne uporabljamo redno. Naročnine so razpršene med različne naprave, elektronske naslove in platforme, zato nimamo jasnega pregleda nad celoto.
Svoje prispevajo tudi postopne podražitve. V zadnjih letih so pretočne in druge digitalne platforme večkrat prilagodile cenike. Tudi Netflix je postopoma dvigoval cene paketov in spreminjal pravila uporabe, podobno so ravnale druge storitve. Podražitev za en ali dva evra mesečno se zdi nepomembna, a če se to zgodi pri več storitvah hkrati, to pomeni skoraj sto evrov dodatnega stroška na leto. Ker obvestila o spremembah pogosto prejmemo po elektronski pošti, jih hitro prezremo in novo ceno sprejmemo kot samoumevno.
Posebna kategorija so brezplačna preizkusna obdobja, ki to po prvem mesecu niso več. Sedem ali trideset dni brezplačnega dostopa zveni neškodljivo, a vpis kartice pomeni, da se naročnina po izteku obdobja samodejno podaljša. Če znaša 9,99 evra, to pomeni skoraj 100 evrov na leto za storitev, ki smo jo morda uporabili le nekajkrat. Tri takšne pozabljene naročnine lahko brez večjega napora pomenijo dodatnih tristo ali štiristo evrov letnega stroška.
Preprost preizkus pokaže, kako hitro se zneski naberejo. Dovolj je, da v bančni aplikaciji ali na izpisku kartice pregledamo zadnje tri mesece in si zapišemo vse ponavljajoče se stroške ter vse letne naročnine preračunamo na mesečne zneske. Ko vse seštejemo, številka pogosto preseže sto evrov, kar marsikoga preseneti.
Rešitev ni nujno v tem, da odpovemo vse. Že občasna rotacija video platform, izbira družinskih paketov in redni polletni pregledi trajnih bremenitev lahko opazno zmanjšajo skupni strošek. Pomaga tudi izklop samodejnega podaljšanja pri preizkusnih obdobjih. Odpoved ene ali dveh storitev, ki jih skoraj ne uporabljamo, lahko pomeni nekaj sto evrov prihranka na leto.
Digitalne naročnine del sodobnega življenja
Digitalne naročnine so postale del sodobnega življenjskega sloga. Podobno kot elektrika ali internet jih jemljemo kot samoumevne. A za razliko od osnovnih življenjskih stroškov se redko vprašamo, ali jih zares potrebujemo v takšnem obsegu.
Težava ni v eni naročnini. Težava je v kopičenju. Pet evrov tu, deset tam – in leto dni kasneje ugotovimo, da smo za nevidne storitve plačali znesek, s katerim bi lahko financirali dopust ali večji osebni projekt.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
