Alarmantno duševno zdravje Slovencev: "Vsak 13. jemlje antidepresive"
Centri za duševno zdravje so polni, kadra primanjkuje, zakon pa se bo začel uporabljati šele čez dve leti. Podatki NIJZ pa razkrivajo sliko, ki je ne gre prezreti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenija se sooča z naraščajočim bremenom duševnih težav. Število stikov prebivalcev z zdravstvenim sistemom zaradi duševnih težav se iz leta v leto povečuje, kar potrujejo številke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Vse več obiskov, vse več zdravil
V letu 2024 je antidepresive prejemalo 7,6 odstotka slovenske populacije (enako kot leto prej), a v primerjavi z letom 2021, ko je bil delež 7,2 odstotka, trend kaže vztrajno rast, poročajo na NIJZ. V letu 2023 je bilo predpisanih 686.145 receptov antidepresivov v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov.
»Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let tako imenovani selektivni zaviralci privzema serotonina – gre za skupino zdravil, ki uravnavajo raven serotonina v možganih in vplivajo na razpoloženje,« so sporočili.
Nekoliko drugačna je slika pri anksiolitikih, zdravilih za tesnobo, kot so na primer benzodiazepini. Tu je trend obraten: »Povprečno je v letu 2024 anksiolitike prejemalo 6,1 odstotka Slovenk in Slovencev, leta 2021 pa 6,6 odstotka,« pojasnjujejo na NIJZ.
A tega podatka ne gre razumeti kot znak, da je Slovencev z anksioznostjo manj. Razlog za upad je drugačen, saj zdravniki preprosto predpisujejo drugačna zdravila kot nekoč. »Doktrina v zadnjih letih predpisuje, da se antidepresive predpisuje tudi za določene motnje, kjer so se v preteklosti predpisovali anksiolitiki,« so pojasnili na NIJZ.
Z drugimi besedami: anksioznost se danes pogosteje zdravi z antidepresivi kot z zdravili, ki so bila za to še pred leti prva izbira.
Hospitalizacije: stabilno pri odraslih, dramatično pri deklicah
Število bolnišničnih obravnav je pri odrasli populaciji v zadnjem desetletju relativno stabilno. Giblje se med 4,86 in 5,12 hospitalizacij na tisoč prebivalcev letno. A ena skupina, pri kateri beležijo skoraj trikratko povečanje v desetih letih, zaskrbljujoče izstopa.
»Porast stopnje hospitalizacij beležimo pri ženskah do 14. leta starosti, kjer je sicer absolutno število hospitaliziranih relativno nizko, a je od leta 2015 do leta 2024 stopnja narasla iz 0,43 na 1,2 hospitalizacij na tisoč oseb – to je iz 64 na 181 hospitalizacij,« so sporočili z NIJZ.
Vsak peti mladostnik z znaki depresije
Podatki o otrocih in mladostnikih so med najbolj zaskrbljujočimi v celotnem odgovoru NIJZ. »Iz raziskav, ki jih izvajamo na NIJZ, ugotavljamo, da narašča delež otrok in mladostnikov, ki poročajo o težavah v duševnem zdravju,« navajajo.
Primerjava podatkov mednarodne raziskave HBSC (Health Behaviour in School-aged Children) med letoma 2018 in 2022 kaže na povečanje deleža mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije pri vseh starostnih skupinah (pri 11-, 13-, 15- in 17-letnikih).
Konkretno: »Dobra petina – 22 odstotkov – mladostnikov je na lestvici SZO-5 dosegla rezultat, ki kaže na povečano verjetnost depresije.«
Dekleta in mladostniki v starosti 15 in 17 let so v večji meri ranljivi za povišano verjetnost depresije, kot so fantje in mlajši mladostniki. Zaskrbljujoča je tudi anksioznost.
»Skoraj 7 odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oziroma težjo anksioznostjo. Visoka stopnja anksioznosti je pogostejša med dekleti kot med fanti,« so pojasnili na NIJZ.
Centri za duševno zdravje: večja dostopnost, a kadra še vedno premalo
Slovenija je v zadnjih letih vzpostavila mrežo centrov za duševno zdravje – tako za otroke in mladostnike (CDZOM) kot za odrasle (CDZO). Rezultati so vidni: »V mreži CDZOM je bilo v letu 2024 obravnavanih 27.339 otrok in mladostnikov – leta 2021 je bilo obravnavanih 10.712,« so sporočili z NIJZ.
Število se je torej več kot podvojilo. A enako hitro kot povpraševanje raste tudi zavedanje, da zmogljivosti ne zadoščajo.
»Glede na število čakajočih, predvsem otrok in mladostnikov, ocenjujemo, da so potrebe po teh storitvah večje, kot jih trenutno lahko zagotovijo,« so bili na NIJZ neposredni.
Razlog je jasen: kadra preprosto ni dovolj. »V obstoječih timih manjka še približno 30 do 40 odstotkov predvidenega kadra,« so sporočili. Za vzpostavitev polnih timov bi potrebovali med drugim še 88 specialistov klinične psihologije, 20 specialistov psihiatrije in 12 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije.
»Hkrati bo potrebno razmisliti o uvajanju krajših učinkovitih intervenc oziroma obravnav, da bi zagotovili obravnavo čim večjemu številu pacientov,« so dodali.
Zakon obstaja, a ga še ne bo
Pomemben mejnik na področju duševnega zdravja je bil dosežen decembra lani, ko je zakon o duševnem zdravju stopil v veljavo 19. decembra 2025. A v praksi bo spremembe prinesel šele čez čas. Uporabljati se začne 19. aprila 2027.
To pomeni, da sistem do takrat deluje po dosedanjih pravilih, kljub temu da je zakonodajni okvir že sprejet.
Pri branju podatkov o duševnem zdravju v Sloveniji pogosto naletimo na ime SI-PANDA. Gre za raziskavo, ki jo od marca 2024 izvaja NIJZ v sodelovanju z nizozemskim nacionalnim inštitutom za javno zdravje.
Raziskava proučuje vedenje ljudi v povezavi z njihovim zdravjem ter pripravljenost na morebitne krizne razmere ali nove izbruhe bolezni. Poteka v štirih izvedbah na vsakih šest mesecev, v vsaki sodeluje približno 1.500 odraslih. Gre za nadaljevanje prejšnje raziskave SI-PANDA 2020–2023, ki je nastala med pandemijo covida-19.
Covid je bil šok
Na vprašanje, kako danes stoji duševno blagostanje v primerjavi z obdobjem pandemije, so na NIJZ odgovorili previdno, a še vedno optimistično: »Duševno blagostanje danes je v primerjavi z obdobjem pandemije covid-19 večinoma podobno ali le minimalno slabše kot pred pandemijo. Največja poslabšanja so bila opažena v prvih mesecih pandemije, zlasti pri ženskah, mladih odraslih in osebah z izgubo zaradi covida, vendar so se kazalniki duševnega zdravja v večini longitudinalnih študij po dveh letih vrnili blizu predpandemičnih vrednosti.«
Denar in duševno zdravje
»Finančna stabilnost oziroma zanesljiv dostop do finančnih sredstev je temeljni steber duševnega blagostanja,« so bili jasni na NIJZ. »Ekonomska negotovost, kot so skrbi glede zaposlitve in zmožnosti izpolnjevanja osnovnih potreb, pomembno povečuje verjetnost slabega duševnega zdravja zlasti pri ranljivih skupinah, kot so mladi odrasli, ženske in pripadniki manjšin.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
